Starševstvo +

Dvigni glavo in bodi ponosna na to kar si

Tavelika obupno pogreša družbo iz Kranja, predvsem odnos, ki so ga imeli sošolci med seboj. Že pred časom mi je rekla, da pogreša spontanost, ki je vladala v njihovih odnosih, zafrkancije, prijaznost, mešanje jezikov, izkazovanje čustev na način, na katerega ni naletela nikjer. Ok, razen doma, ampak to ne šteje. To pogreša v odnosu do zdajšnjih sošolcev in prijateljic, v končni fazi tudi v odnosu do svojega fanta. Ma ja, manjkajo ji čefurji, manjka ji temperament, strast do življenja, glasno in jasno izkazovanje čustev. Kakorkoli se dobro počuti v svoji sredini in tudi je sprejeta v njej, v njej vseeno vlada neka distanca, vladajo prepričanja, ki njo držijo nazaj, ki ji ne dovolijo biti »ona«. V njeni okolici so namreč samo Slovenci. Ok so še mešanci med Slovenci in Avstrijci ali Nemci in to je vse ok ter sprejemljivo. Niso pa sprejemljivi čefurji, južnjaki, ljudje po JUS-u. O njih govorijo grdo, jih zaničujejo in halo, kako naj potem moja hči sploh pove, da je njen priimek albanski priimek? Ko jo vprašajo od kje izhaja njen priimek reče, da ne ve in to me žalosti.

En izmed tehtnih razlogov, da smo se pred štirimi leti preselile iz OŠ Orehek na OŠ Matije Čopa je bil ta, da jima dam občutek kako je hoditi v multietnično šolo, brez strahu ali sramu reči, da je njun dedek Albanec, si dovoliti poslušati bosansko glasbo in, v končni fazi, tudi reči kako neslovensko, a tudi ne angleško besedo. V treh letih življenja na Planini sta se v tak način življenja povsem vživeli in spoznali kako drugačna je mentaliteta ljudi, ki prihajajo z juga. Njuni prijatelji so Albanci, Srbi, Makedonci, Bosanci, Hrvati, seveda tudi Slovenci, a teh ni nič več kot ostalih narodnosti. Kot v časih mojega življenja v Štepanjcu, tudi v njihovi družbi pravzaprav ni pomembno kaj si po narodnosti, ker so vsi različnih narodnosti, posledično pa nobene narodnosti zavračajo ali jo zaničevajo. In zdaj …

Tamala spet uživa v tistem okolju, potem, ko je šla iz Ljutomera, kjer se sicer nihče ni obregal ob njeno narodnost. Na Planini je kot doma in dokler bo z njenega telefona donel Aspirin in bo sama zase v šali rekla, da je »sLatka maLa« je vse ok. Tavelika pa to noro pogreša. Pogreša najmanj toliko kot jaz, ki mi niti cd-ji s turbo folk glasbo, niti občasni obiski Kranja ne pomagajo zapolnit mentalno praznino, objeme s prijateljicami in jap, tudi s sosedi, kajti na Planini se tudi sosedje ob obisku objamejo. Roko na srce moje oči pogrešajo tudi velike crne jake momke, ki so bili prej sestavni del fokusiranja okolja, kar je v tem okolju zdaj misija nemogoče. Da o cigumiguju sploh ne govorim. Pa o vonju po ćevapćićih …

Ko sem taveliko vprašala zakaj se ne postavi za čefurje, o katerih njeni sošolci in prijatelji govorijo grdo, je rekla da ne upa. Varneje in lažje je sklonit glavo ter fejkat, da je 100% Slovenka … Pa halo, sem ji rekla, kdo se čist razpizdi, ko je jezen? Si to že vidla kdaj pri kakšni Slovenki? Pa kakšna si ko vidiš, da se komu dela krivica? Se še kdo tako postavi za šibkejšega kot ti? In kdo vztraja pri svojem prav do nezavesti? Eto vidiš, to dela tvoja ena četrtinka čefurke. Zato si lahko ponosna, da si čefurka, ker ta ena četrtinka daje tisti poper in sol na vse tvoje reakcije. Ko si hepi si čist hepi, ko si u bedu si totalno u bedu, ko se za nekaj trudiš se trudiš z vsemi močmi in ko za čim žaluješ žaluješ z vsem bitjem. In to je to. Ko bo kdo od tvojih prijateljev naslednjič spet govoril o čefurjih grdo ga vprašaj zakaj se potem druži s tabo, če misli, da so vsi čefurji slabi. Boš videla kako bo pogledat kot tele v nova vrata. Ne sklanjaj glave pred nikomer. Res je, da od dejstva, da je tvoj dedek Albanec konkretno nimaš nič; ne znaš albansko, nisi še bila na Kosovu, ne poznaš sorodnikov, imaš pa čudovit unikaten priimek, ki ga noben Slovenec ne more imet. Dvigni glavo in se postavi zase, madona, posledično pa tudi za vse tiste čefurje, ki jih poznaš in veš, da so krasni ljudje. Nihče te nima pravice zmerjat samo zato, ker si blond, ker si visoka samo 162 cm ali ker se ne pišeš Vidmar.

Oni dan sem se o tem pogovarjala s svojo sodelavko. Rekla je, da to ni nič takega, če sem pol Albanka. Ne, tukaj to res ni nič posebnega, vprašanje pa je, če bi se do mene tako prijazno obnašali, če bi bila pol Ciganka. In če bi bila pol ciganka bi bila prav tako ponosna na to, da sem.

Kakšna je razlika med Slovencem in Čefurjem?

Slovenec išče fuk na internet portalih, Čefur najde fuk na cesti. 

Slovenec pelje žensko ven in plača pijačo zase, Čefur plača pijačo obema.

Slovenec pleše meter in pol od ženske, Čefur jo trdno stisne k sebi.

Slovenec med fukom kvačka, Čefur pravi lom.

Slovenec se opravičuje ker mu je prehitro prišlo, Čefur konča, ko ženska ne more več.

Slovenec vozi velika kola, Čefur ima velik penis.

Slovenec za fuk potrebuje posteljo, Čefur se znajde kjerkoli.

Slovenec se ne more odločit v katero luknjo bi, Čefur ve, da je penis za v pi*ko.

Slovenec gre po vrstnem redu od spodaj navzgor, Čefur takoj naskoči trdnjavo. Ostalo pride na vrsto kasneje.

Slovenec si bo pred seksom skrbno zložil obleko, Čefur si ne bo mogel niti srajce do konca odpet.

Slovenec ne ve čist točno kaj bi počel z žensko, Čefurju je jasno, da hoče žensko zase.

Pri Slovencu je najprej delo, potem denar, šele nato ženska, pri Čefurju je vse v isti liniji.

Še kaj?

Če Čefurju rečeš, da imaš na sebi samo srajčko, elastično krilo in spodaj nič te bo takoj, ko boš stopila skozi vrata naskočil kot nor, Slovenec pa ne bo čisto dobro vedel kaj naj naredi. Naj ti najprej sezuje čeveljčke, naj se gre stuširat, naj ti odpne srajčko. Naj ti da ljubčka?

In kaj iščemo ženske? Moškega, itak. Moškega, ki ve, kako se z žensko dela, ki mu ni treba dat navodil za uporabo, ki mu ni treba namigovat, kaj je naslednji korak. Če ženska reče, da je potrebna kot sahara voda to sigurno ne pomeni, da jo je treba peljat na večerjo in potem v hotel, ampak pomeni, da jo je treba kjerkoli čimprej pofukat tko, da bo od sreče jokala. Jebeš velik avto, jebeš veliko hišo, če je penis za zjokat in seks …. boljš, da ga ni. Jebeš svilene rjuhe če moški pozna samo eno pozo – ti na meni, jaz roke pod glavo. Jebeš omikanost, če te ne zna strastno stisnit k sebi in te naredit za svojo. Pejt, greva, .. lahko reče samo Slovenec. Čefur ne bo rekel nič, samo za roko bo zagrabil in te odpeljal v posteljo. Čefurju je njegova ženska zakon, Slovencu pa …. Nesporno dejstvo je, da je na internet portalih vsaj 80% Slovencev, med njimi vsaj polovica ali pa še več vezanih. Evo, jaz v dveh letih nisem spoznala nikogar drugega kot Slovence. Čefurjem ni treba bit na netu, oni najdejo žensko na cesti, v lokalu, oni to znajo, Slovenci pa … Auuuuuuuuuuuuuuuuuuuu …
Zdaj sem se spomnila, da je bil edini fant od mojih tamalih dveh, ki je naredil vtis name s svojo samozavestjo … busanc.

p.s: in zdaj bodo Slovenci skočili v luft, da to sploh ni res, da to lahko reče samo ena Čefurka.  ))   Že mogoče, ampak mal poglejte okol sebe, kot Slovenk je spečanih s Čefurji in kolk Čefurk s Slovenci.    )))

Pozivam na demonstracije proti Slovencem

Dolenjci so prišli v Ljubljano in štrajkajo proti Ciganom, ki kradejo, kupujejo rabljene avtomobile, se vozijo brez vozniškega izpita, otrok ne pošiljajo v šolo, ne delajo, skratka so …. kaj že?

Ok, pol bom pa jaz štrajkala proti Slovencem, ki kradejo mejne kamne (ali jih prestavljajo), so prijavljeni na Zaodu za zaposlovanje in prejemajo nadoemstilo plače, v tem času pa delajo na črno in se nočejo zaposlitv; prikazujejo uradno nižjedohodke kot jih imajo, da dobijo višje otroške dodatke in nižji vrtec; so brezposelni a si kupujejo nove avtomobile prestižnih znamk, se ne poročajo temveč uradno živijo narazen (fejkajo enostarševstvo), da dobijo nižji vrtec; po cestah opiti divjajo kot nori; preprodajajo mamila; izvajajo nelegalno prostitucijo; ne vzgajajo svojih otrok čeprav jih plodijo, …

Sem dovolj naštela?

Lahko štrajkamo še proti čefurjem, ker so malenkost pretemne polti, ker furajo nove ali čisto malo rabljene avtomobile, pa nikjer ne delajo, ker nosijo zlatne lance oko vrata in imajo najlepše ženske, ker zasedajo blokovska stanovanja, ker nočejo iz Slovenije, ker govorijo poudarjen L, ker vsak dan igrajo nogomet, ker poslušajo svojo glasbo, ker so samozavestni, ker … Bom še kaj našla, brez skrbi.

Skratka … lahko gremo štrajkat proti svojim sosedom, ker se z njimi itak ne razumemo, se tožarimo, si nagajamo, pa lahko štrajkamo proti Bogu, ki nam ne nakloni sedmice na lotu. Lahko tudi štrajkamo proti naravi, ker nočemo toče, ali pa … točno, gremo na ceste in štrajkamo proti hrčkom. Ali pa tudi ne … zdaj je ravno turistična sezona in Slovenceljčki morajo it nekam noge namočit    Bomo raje štrajkali proti njim jeseni, ko bo morje mimo.

Mislim, da sem dovolj nazorno pokazala, kaj si jaz mislim o včerajšnjem štrajku.
Cigani kradejo … Ja in?
Cigani ne delajo … Ja in?
Cigani vozijo stare avtomobile … Ja in?
Kdo od teh kmetov bi pa dal Ciganu plačano delo? Kdo bi mu pa dal kuro iz kokošnjaka? Kdo od teh bi peljal bolano Ciganko v bolnico? Kdo bi dovolil, da Cigani poberejo krompir z njive, ki ostane, ali rdečo peso ali koruzo? In kdo bi dovolil, da se mali cigani igrajo na njegovem travniku? Nihče? No, pol naj vas pa še naprej živcirajo s svojo drugačnostjo.

p.s.: sem že omenila, da so mene v Ljutomeru najprej opozorili naj se bojim Ciganov? Pa jih tam okoli sploh ni. No, ni črnih, so pa beli, beli Cigoslovenci.

Kar v Ljubljanski kotlini zavračajo kot čefurjado, je v Prlekiji in Prekmurju samoumevno

Huh kako dolg naslov. Sem že z njim vse povedala, pa vendar. Še malo razlage.

Torej: pikica na I temu postu in pripadajočim komentarjem. Ni vsa Slovenija nacionalistična, niti ne velja to za vse Slovence. Velja za točno določene, ki jih moti VSE, kar ni kao Slovensko – od bureka do muzike in temne polti dalje. Trdim, da je teh največ tam, kjer je dejansko najbolj mešana družba, tj. Ljubljanska kotlina – od Ljubljane do Jesenic, če kdo ne ve kaj je to, in še kakšen otoček kje drugje. Tako kot so bile včasih (mogoče so še) Fužine sinonim za slovenski Geto, strah in trepet vseh zavednih Slovencev (ne vem zakaj, meni so bile vedno kul), bog ne daj, da bi tam kdo od njih živel, tako so vsi ljudje s koreninani južneje od Kolpe ČEFURJI. Vsi, ne samo kao tisti, ki nosijo trenerke in zlatne lance oko vrata, pa za pasom dva mobitel aparata. To so priče za djecu.

Je pa zanimivo, kdo hodi v ”čefurske lokale”. Jap, tudi Slovenci so tam, ki ob nedeljah jejo govejo župo, tenstan krompir, dunajski zrezek in solato (kao slovensko kosilo        ), ob sobotah pa žurajo v čefurskih lokalih. In kao Slovenci pa ne hodijo v trenerkah okoli. In nimajo zlatih verižic. Kretenizem … 

Torej … tisto, kar je mene začudilo in v bistvu šokiralo, ko sem začela redno hodit v Ljutomer, je to, da v tistem koncu vsaj dva radia (Rogla in Viva, pa menda še Maxi) brez težav vrtita tudi ne-slovensko glasbo, pa ne mislim na angleško ali nemško ali italijansko. Govorim o vsaj hrvaški glasbi, ne če tudi srbski, bosanski. Na teh dveh radiih sem prvič slišala novo uspešnico skupine E.T. – Prazan stan, ki jo je v Ljubljanski kotlini potem vrtel tudi radio Salomonov (ki ima tudi edini v tistem koncu oddajo z naslovom Balkanjada). Si lahko mislite, da naravnost uživam v poslušanju radia, ki ni diskriminatoren do glasbe, ki me ne posiljuje z non stop istimi anglo štancami, zraven katerih lako mirno zbruham govejo župo, tenstan krompir, dunajski zrezek in solato.

Pa da ne omenjam koncertov glasbenikov z “juga”. Kot za šalo nastopajo po tamkajšnjih diskotekah (celo to imajo v tistih koncih, ja). Na momente lahko tako celo pomislim, da ne živim več v zadrgnjeni, nestrpni Sloveniji (Ljubljanski kotlini), v kateri ti sosedje grozijo z deportacijo, če slučajno v nedeljo ne zavrtiš Avsenikove Slovenije, ampak Kitića.
Tolk o ne-strpnosti. In zato zelo dobro vem, da NI cela Slovenija Ljubljanska kotlina, da se ne naježijo kocine vsem Slovencem, ko nekdo na vrtu posluša čefursko muziko. Nasprotno, še zaplešejo zraven.

Mimogrede: me zanima kolk tistih, ki se deklarirate za Slovence, zna Avsenikovo Slovenijo (pa tale je tudi zelo lepa, tale mi je pa itak najbolj pri srcu)), kdo pozna Fliserja, Budau, Sepe, Pepel in kri, Pestnerja (ups, on pa ni Slovenec), Leskovarja. Kolk vas ima doma slovensko glasbo, pa ne samo Sidharto ali Turbo Angels. Ja ja, ni Slovenija samo dunajski zrezek in jaz znam skoraj vse slovenske pesmi – zimzelene in goveje, na pamet.

Ni slovenstvo samo to, da živiš s Sloveniji. Biti Slovenec je veliko bolj kompleksna zadevščna. vprašajte zamejce, oni so bolj Slovenci kot domorodci v Sloveniji.

Skratka … včasih je meni pred mano nerodno kako zelo sem Slovenka, kako ne sprejemam tujk v svojem besednjaku – srbohrvaške besede pa uporabljam zanalašč v točno določenih primerih. Poznam slovensko glasbo, poznam slovensko zgodovino in sem ponosna, na … kaj že? Skratka … kje torej živijo slovenceljni?   :)  

Butalci, pa Slovenceljni, pa … kaj še?

Trije delavci W,Y in Q, so padli v HE Avče

Ti trije delavci nimajo imen. So anonimni, nepomembni. Na žalost so v HE Avče zaradi odpovedi jeklenice na žerjavu padli skupaj s košaro v globino cevi.

Veste, če bi to bili SLOVENSKI delavci, bi imeli imena in priimke, nihovim družinam bi najbrž javno izrekali sožalje, tako pa sta umrla delavca po narodnosti Hrvat in Bosanec, tisti v bolnici pa je prav tako Bosanec. In njihova imena niso pomembna, družinama umrlih bodo ali pa tudi ne izrekli osebno sožalje; jim bo izplačali pogrebnino ali pa tudi ne, bodo ali pa tudi ne imeli pokojnino po umrlih očetih. Sklepam pač po letih, da sta oba očeta, mogoče celo edina v družini s stalnim virom dohodka, pa me zanima kolikšno plačo so jima izplačevali. Minimalca + dodatno na roke ali minimalca + dodatno v obliki dodatkov k plači ali kaj tretjega?
Kaj bo s tistim “neznanim” delavcem, ki je v bolnici težko poškodovan? Je bil zavarovan, bo dobil odškodnino, kolikšna bo njegova bolniška?

Kakšna diskriminacija … za bruhat. V prav vseh medijih ni njihovih imen. Pač en Hrvat in dva Bosanca, saj takih imamo v Sloveniji na pretek. Jih bodo zamenjali z novimi tremi, ki bodo spet naivno oz. nevedno sedli v tisto košaro in delali (delali so petek in svetek od jutra do večera) za mizerno plačo. Na bruhanje mi gre … resnično.

Eni delavci … ni važno kateri, so padli. Potrošni material brez oznake (imena in priimka). Žalostno.

Za Roma sta kraja in prosjačenje samo dva od načinov preživetja

Pred meseci sem kupila knigo Pokoplji me pokončno, v kateri Isabel fonseca opisuje zgodovino Romov, njihove selitve, njihov način življenja in razmišljanja. Dve leti je potovala od enega kraj do drugega, po raznih državah Evrope, živela z njimi, dihala z njimi.

Knjiga je izjemno poučna in, si upam trditi, podira predsodke in stereotipe. V meni je celo vzbudila  razumevanje za obnašanje Romov.

O knjigi sem dolgo premišljevala. Priznam, do zdajšnje Guče se s Romi iz oči v oči še nisem srečala. No, mogoče sem koga bežno srečala v Ljutomeru in Murski Soboti, pa morda celo v Kranju, toda tako “surovo”, tako iz oči v oči z zavedanjem, da gledam v oči Roma, se še nisem srečala. In srečanje z njimi je v meni vzbudilo … zelo močno simpatijo, občutila pa sem tudi tisto distanco, tisto “nikoli ne bomo na isti valovni dolžini” o kateri govori Isabel v knjigi. Oni so Romi, jaz sem civil, med nami je neprebojen mentalni zid, ki ga, četudi bi želeli, ne bomo nikoli prebili.

Kot sem v prejšnjem postu napisala sem dejansko ob srečanju z njimi (in srečavanju z njimi nekaj dni zapored) imela občutek, da oni niso iz tega časa, da so iz neke druge dimenzije. Njihove oči … ko te poboža z malo roko “kako si lepa”, te pogleda z okamenelim nasmehom in stegne roko “daj”. Pa njihove ženske z otroci na prsih in drugimi držečimi se za krilo, pa najstnice v oblekah trebušnih plesalk in nekaj tistih najmlajših, nekaj let starih, ki se vrtijo okoli tebe, migajo s telesom, potem pa se ti zazrejo naravnost v oči, stegnejo roko in “daj”.

Spomnila sem se na to, kako Isabela opisuje dejstvo, da Romi kradejo in prosjačijo. To sta samo dva od načinov preživetja, pravi v knjigi. Pa saj tudi mi, civili, krademo in tudi mi prosjačimo (klošarji, recimo), pa se nad nam enakimi – belopoltimi kradljivci in fehtarji, ne zmrdujemo tako, kot se nad Romi. Zakaj? V čem je temeljna razlika, da se od Roma odvrnemo takoj, ko ga vidimo, od klošarja pa ne?

Kakorkoli … to, kar Romi še danes počnejo v Srbiji (in še kje), so včasih počeli širom po svetu. Bili so zabavljači in potujoči obrtniki. v Guči je bilo daleč največ Romskih skupin pouličnih trubačev – oče in nekaj sinov, recimo, pa hčere za plesno spremljavo, denar pa so služili z igranjem po lokalih, kar pač ni nič nečastnega. Največ jih je tudi prodajalo kramo ala troblje (pa pobirali so prazne plastenke po pločnikih), bolj sofisticirane stojnice so pripadale Srbom. Pa vendar … delali so in čeravno so me pred odhodom v Gučo opozarjali na to, da tam Romi kradejo, nisem niti enkrat imela občutka, da se okoli mene suka kakšna temna pojava.

Pred časom je k nam v podjetje prišel Rom. Če imamo kaj odpadnega železa, ga je zanimalo, in ker smo imeli kar lep kup le-tega je prosil, če ga lahko odpelje. Da nam plača, je rekel. Pa šef sprva ni bil za. Da Romom pa ne da, je rekel. Potem pa je le popustil in Roma sta z največjim veseljem naložila železo v kombi, plačala šefu dogovorjeno vsoto denarja in šla.
In zakaj ne bi dal Romu? V končni fazi mu niti nismo dali železa, temveč prodali, da pa bi iz principa, ker železa noče odpeljat Slovenec le-to nabirali na kup, pa se mi je zdelo skrajno neumno. In je rekel Rom, da rad dela, da bi rad veliko delal, pa da se mu povsod, kamor pride prosit za odpadno železo, dogaja podobno, kot se je pri nas  – imamo, a tebi ne damo. In zakaj ne? Zato ker je Rom?
(Znanec je ob opazovanju natovarjanja železa pripomnil, da zdaj se jih pa ne bomo več rešili z dvorišča. Če to pomeni, da bosta ta dva roma hodila k nam vsak teden in bosta odvažala železo na deponijo namesto nas, ob tem pa nam bosta še plačala, bomo zadovoljni. Nikakor pa se ne strinjam, da to pomeni, da ga bosta kradla z dvorišča. Če bi bil to njun namen, bi ga že zdavnaj (in roko na srce glede na to, kolikokrat so že prosili za to železo, pa jim ga iz principa nismo dali, se sploh ne bi čudila, če bi enkrat splezali čez ograjo in ga pobrali.)

Odkar imam hišo v Prlekiji premišljujem o tem, da bi šla prav res “naproti” Romom, da bi koga tudi osebno spoznala. Po eni strani me je tega sicer … ne strah, bolj se bojim, da je to osebno srečanje oz. spoznavanje misija nemogoče, po drugi strani pa si želim it v njihovo sredino in se Romov dotakniti (fizično in psihično).
Misterij? Ja, zame definitivno so misterij. In bolj ko se v Sloveniji razrašča nestrpnost do njih (iz ene družine prehajamo na sovraštvo kompletnega naroda) bolj mene zanima kako oni živijo, kako oni doživljajo odzive civilov. In … premišljujem … bilo bi zanimivo viet, kako bi reagirali Slovenci, če bi čez noč v kakšno manjše mesto ali vas prišla gruča Romov. Grem stavit, da bi najprej pozaprli vse kurnike, potem pa zaklenili vrata. No, tisti bolj nestrpni, bi pa najbrž pripravili orožje, s katerim bi odgnali “male vrage”. 

In zakaj naslov knjige Pokoplji me pokončno? POKOPLJI ME POKONČNO ZATO, KER SEM CELO ŽIVLJENJE PREŽIVEL NA KOLENIH.

“… ti pa kot pol Albanka verjetno ti dol visi koliko je nas Slovencev …”

… je napisala Polona alias Pikanogavička. No, v bistvu je napisala tole tukaj, citiram:

Veš kaj katarina niamš pravice žaliti ljudi in jim težiti zakaj imajo otroke. Vsak se odloča o rojstvu otrok sam. In ne nobena Katarina. Danes družine res težko živijo, če pogledaš žensko, ki prodaja v kakšnem večjem trgovskem centru za 500 evrov pa res ne more preživeti.
Meni je vseeno zakaj ima nekdo otroke, oziroma jih ima veliko. Dejstvo je, da sem jaz od njih odvisna in če bom hotela kdaj v prnzijo bodo zelo veliko vlogo igrali zdajšnji otroci, ki bodo delali in plačevali davke. Me prav zanima kakšna socilana delavka bi bila, če bi ljudem očitala zakaj imajo otroke. Prav grozna, še dobro da v sociali ne dobiš službe. Ostani v gradbeništvu, kjer boš delavcem očitala zakaj imajo otroke.
Itak pa povsod je tako fino, nikjer se ne dobi delavcev pa tako dobro delavno okolje. Nazadnje pa vidiš, da se z njimi dela kot svinja z mehom, kjer se jih sploh ne obravnava kot ljudi, ampak se jim vzame še zadnji delček človeškega dostojanstva.
In preden pomisli preden nekomu očitaš zakaj ima otroke. Jaz sem Slovenka in mi moj narod nekaj pomeni in mi je zelo pomembno, da nekateri imajo veliko otrok, takih pri nas pa žel ni veliko, ti pa kot pol Albanka verjetno ti dol visi koliko je nas Slovencev.Drugače takih izjva ne bi imela.

Moj odgovor je bil takle, citiram:

pikanogavička: in še glede moje polalbankse krvi. imam dva otroka s čistim slovencem (pa če bi jih imela s črncem te ne bi nič brigalo) in ta dva otroka bosta najbrž tudi tebi plačevala pokojnino in če bo vse po narčtu že otroške doklade za tvoje otroke. s to svojo debilno izjavo si me pa tko pogrela, da bi ti z največjim veseljem jebala sve po spisku in še na gobec bi te zlo tko … gradbeniško, ne socialno. prokleta nacionalistka pokvarjena. da te ni sram, da sploh upaš kaj takega napisat na moj blog. in to meni, ki sem rojena v sloveniji, ki že celo življenje živim tukaj in ki je slovenija moja edina domovina. pljunem nate, primitivka.

Zdaj svoj odgovor samo še dopolnjujem.
Dejstvo je, da v postu, pod katerim je Polona pljunila tako ogabno izjavo sploh NI govora o tem kdo lahko in kdo ne sme imet otroke, vsega skupaj je o tem napisan en sam stavek, vendar se je vrla slovenska nacionalistična pizda obesila nanj in mi podtaknila tisto, kar sama goji v srcu.

Veš, Polona, tkole je. Ti bom po dmače povedala, da mene boli kurac kolk se rodi Slovencev po narodnosti in kolk Slovencev po državljanstvu. Če bi bili Slovenci po narodnosti tko nori na otroke oz. bi z rojevanjem otrok izkazovali svojo zavednost, bi imela vsaka po narodnosti slovenska družina vsaj 3 -6 otrok. Pa jih nima. Moja mama, čista Slovenka, ima tri otroke. Jaz, pol Albanka, imam dva otroka. In moji hčeri bosta prav gotovo imeli vsaka vsaj po dva otroka. Koliko pa jih imaš ti, glupača omejena?

Kot drugo … si kdaj pomislila koliko otrok ne-Slovencev oz. pol-Slovencev po narodnosti bo plačevalo v pokojninsko blagajno, ko boš ti v penziji? Pa koliko ne-Slovencev že zdaj plačuje v to blagajno, pa najbrž ne bodo dobli nič iz nje, ker delajo v Sloveniji samo sezonsko? In misliš, da se kdo od teh otrok ali teh delavcev, ki zdaj delajo namesto vrlih klenih Slovencev, kdaj vpraša, kolk otrok imajo “pravi” Slovenci? Boli njih dube za to. In tudi če jim ne bi bilo vseeno … Teoretično bi lahko izbrali cvet vrlih Slovenk v rodnem obdobju (ki so prefine, da bi imele otroke) in jih ponudili tujim delavcem – moškim na gradbiščih, ki se najverjetneje ne bi branili seksa z njimi. Tako bi lahko zaplodili veliko otrok, toda .. šment, ne bi bili 100%  Fructal Jabolko.

Ta tvoj zahrbtni pritlehni nacionalizem je tisti, ki v meni vzbuja ponos, da sem pol Albanka, čeprav nimam popolnoma nič z Albanci. Točno ta ponižujoč odnos do ne-Slovencev je razlog, da sem bila danes, recimo, prav vesela, ko sem videla, da ima moja tamala fanta po narodnosti bosanskega muslimana. Zakaj pa ne? Ta fant bo najbrž do smrti tlačil slovensko zemljo, plačeval tvojo penzijo, ne vedoč (ali pač) da ga ti itak ne ceniš in da je zate ničvreden, ker ni domorodec po narodnosti.

Jest pa pol Albanka, pa me boli dupe kolk je Slovencev

ali

Jest pa pol Slovenka in me boli dupe kolk je Albancev

Ma meni je čisto vseeno tudi koliko je Senegalcev in Tunizijcev in Čilencev in Baskov. Fak, sej nisem rojevala zato, da bom ohranjala narod, temveč sem v prvi vrsti rojevala, da bom ohranila svoje korenine, pa kakršnekoli že bile. Slovenec se vendar ne naredi v trebuhu, ampak človek postane Slovenec (ali pa Islandec, Grk, itd) s socializacijo, s sprejemanjem kulture in navad. Pa je v krogu nacionalističnih pičk zelo težko to postat in obstat, saj ti non stop mečejo v glavo, da si po narodnosti npr. pol Albanka. Pa kaj? A potem se pa ne smem očutit Slovenko? Moram mar zavijati po albansko? Se mogoče od mene pričakuje, da bom nosila dimije in pekla bureke?

Majkemi, Polona … če mi kdaj prekrižaš pot te bom zelo suvereno na gobec. Prisežem. ne boš ne prva ne zadnja. Če kaj ne prenesem ne prenesem takih nacionalističnih debilov kot si ti.

Čez nekaj desetletij bo večina domorodcev živela v rezervatih …

… zemlja okoli rezervatov pa bo last tujcev.
_________________________________

Ni kaj dosti filozofirat. Če je sploh kaj. Dejstvo je, da se ljudje množično preseljujete v mesta, v bloke, kar je evidentvo iz dejstva, da so vse novogradnje pokupljene preden so zgrajene. Hiš je na razprodajo kolikor hočeš, vprašanje pa je, kdo si želi živeti “bogu izza nogu”, torej v ne-mestnem okolišu (razen mene, seveda).

Pred časom je kmet iz primorske kukal kako Italijani kupujejo zemljo, stare hiše, kako Kras postopoma postaja italijanski. Zelo podobno je na drugem koncu Slovenije, kjer Angleži (pa ne samo oni) kupujejo prekmursko, prleško in štajersko zemljo. Pa da ne bo pomote za to, da tujci kupijo “našo” zemljo jim ni treba grozit domačinom ali jih kako drugače prisiljevat v prodajo. Zemlja in hiše so naprodaj iz določenih razlogov, domorodce pa večinoma ne zanima življenje izven mest, ker … se tam kobajagi nič ne dogaja, ker ni delovnih mest, ker je zemlja dolgočasna in ker … kaj pa vem, mogoče teče življenje prepočasi naprej.

Podeželje je dolgčas, je zguba časa, beda na kvadrat. Mesto … tam se dogaja, tam je lajf, tja je treba it. In tako se mladi domorodci trumoma selijo v mesta, starci pa ostajajo na podeželju sami, obdelujejo zemljo kolikor jo pač lahko in ko enkrat obnemorejo jih omladinci dajo v domove, zemljo pa na prodajo. Hmmm …
___________________________________

Po najslabšem scenariju  bo čez 10, 20, 30 let velik del zemlje prodan tujcem, domorodci pa se boste stiskali v mestih, ki jih boste sami spremenili v lastne rezervate. In da ne boste mislili, da vam bodo tujci prodajali zemljo nazaj.   

Mimogrede: zelenjava in sadje NE rastejo v trgovinah, ampak na zemlji. Kaj to pomeni, pa razmislite sami.

P.S.: jaz sem ravnokar kupila zemljo in grem iz mesta, torej lahko upravičeno čez nekaj deset let pričakujem medaljo za to, da ohranjam 1700 m2 zemlje v slovenskih rokah.