Starševstvo +

Elektrika II.

Nadaljevanje tega posta.

Včeraj smo oz. se je prijatelj lotil konkretnega razkopavanja moje hiše in položil kable nove električne napeljave povsod, razen v kuhinjo. Ta pride še na vrsto.

Da ni vsaka butana hiša samo butana je dokaz moja hiša.  Na sredini sten ima opeko. Tisto staro, jasno, enkrat žgano al kako že gre to, nima pa lesa oz. ga ima v prekladah, sicer pa ne. Butanka, ki je nedaleč stran od mene, ima na sredini navpične lesene dile, ki so zunaj/znotraj zametane z glino, moja pa ima na sredini opeko. Kar v redu, a ne.  )))  Je fino, da vem, kaj je v mojih zidovih. Delali smo pa takole:

Odločila sem se, da gre elektrika pod okni na taki višini, da bodo vtičnice nad omaricami in mizo. Itak bom imela samostoječe lučke, pa je potem vseeno al je vtičnica čisto spodaj ali v neki normalni višini (Mare me je opomnil, da bo, ko bom stara, sklanjanje naporno in je zato že zdaj bolje, da si dam na tako višino, da mi ne bo problem vklopit sesalca ali kaj drugega).

Okrog in okrog gre elektrika. In v vseh treh kotih imam dvojne vtičnice.

Kaj je to? Aja, to je preklada nad vrati.  ))  Lesena. In čeznjo je omet, ne glina. Luknjo v sobo smo morali zvrtati okoli preklade, ker je le-ta predebela. Zanimivo, mar ne.  )

A tole je pa v predsobi. Zgoraj (ne čisto na vrhu) bo starinska lučka na senzor, spodaj pa potrebujem vtičnico za zmrzovalno skrinjo. Nekam jo moram dat in ker nimam dovolj velike obstoječe kuhinje, bo pač v predsobi. Še pogled od blizu:

Fajn ne? Slama in glina. Aj lajk it. In sploh ni bilo tako izi vrtat luknje v tako steno.

Mimogrede: obstoječa elektrika gre mimo fi-j. Po domače baje to pomeni, da tudi ko elektriko kao izklopim, še vedno teče po žicah. Ne morem je torej izklopiti. Kr neki.

V glavnem … enkrat moram pisati o eko gradnjah in eko montaži (slednja se je pojavila pri montaži oken in mi gre kar mal na kozlanje, ko pomislim nanjo, ker v njej ni čist nič eko razen cene). Eko je tole:

Vsebino v tem lamparju z lahkoto vržem na vrt (in sem tudi jo). Glina je glina, glina je eko in moja hiša je eko. Razen kablov, ki so plastični, je zaenkrat še vse eko, tudi okna, ki bi prav fino gorela, če bi jih zažgala (Ne gorijo vsa lesena okna. Veliko jih je tako zelo prepariranih z umetno maso kao laki in zaščite, da od njih razen imela “lesena” ni nič več eko).

Vsa obstoječa elektrika gre po stropu in ko se bo strop vrgel dol, bo konec z elektriko. Zato zdaj počnemo tole, kar je opisano zgoraj. To spada med nujna dela.

Elektrika

No, pa se je začelo.

V soboto smo potegnili nov glavni vod, ker sploh ne vemo, kje poteka obstoječi. Kdo bo mogoče rekel, da nove električne napeljave sploh ne potrebujem, ker je obstoječa čisto ok oz. ker luči svetijo. No, svetijo že, svetijo.

Obstoječa elektrčna omarica je takale:

Bi jo imeli doma? Jaz tudi ne.  Vsa napeljava je speljana po stropu:

(mimogrede: takle strop bom imela po prenovi po vsej hiši. Seveda v rjavi barvi.)

Strop bomo dali dol. Komplet. To pomeni, da bo elektrčna napeljava tako ali tako sesuta in bi jo morala potegnit na novo. Pa sem se zato odločila, da izkoristim teh 14 dni preden začnemo delati na strei in stropu ter potegnem novo napeljavo po stenah. Komplet. Na hodnikih in v kuhinji bom imela stenske lučke, v sobah pa samostoječe, kar pomeni, da bo strop prazen. Morala sem se š odločiti kjebom imela pralni storj (zanj namreč nimam prostora in sploh nevem kako bom prala perilo),. zmrzovalno skrinjo in električni štedilnik. Kuhinja ima samo 6 m2 in tri vhode, kar pomeni, da imam res malo prostora za pohištvo. Kakorkoli, z Maretom sva dorekla, da bosta hladilnik in zmrzovalna skrinja na hodniku dokler ne naredim nove kuhinje, to pa pomeni dve dodatni vtičnici.

Glavna soba je bila ob odhajanju prekrita s polivinilom in brez zaves. Prav uboga je bila. Pa me mika, da bi dala stenske lučke vanjo, ampak … so mi samostoječe bolj praktične. Ne vem kje bom imela omare in bi bilo nerodno, če bi jih imela tam, kje bi dala zdaj lučke. Eh …

Za konec še sliki norcev, ki so grozili, da se mi zaletijo v glavo:

Ne, ne vem kaj jim je bilo, a ni bilo nič kaj prijetno, ker so letele zelo blizu mene in … alo, a se mi lahko tudi ne zaletite v glavo.

Začetek – novi temelji

Končno sem se spravila poskenirat projektantske slike. Huh, sploh se ne morem spravit iskat izvajalcev.

Takole je obstoječe stanje hiše zdaj:

In prva stvar, ki jo moram naredit, je izvedba temeljev okoli hiše.

Temelji bi izgledali takole:

Temelje bom naredila zato, da hiša ne bo več lezla naprej, na njih pa bo tudi naslonjena strešna konstrukcija. Betonski temelji pridejo vrezani v stene, na njih pa so privijačeni leseni podporniki, za katere sem rekla, naj ne bodo skriti v steno, pač pa naj gledajo malo ven, da bodo simetrično delili hišo.

Ko bodo končana ta dela (in podrt prizidek) pride na vrsto kompletna prenova strehe. Huh … sej ne vem, če bom to sploh izvedla. Nekako … mi ni.

Prenova hiše – mentalna priprava

Doma imam PZI in sem čisto navdušena nad projektom. Betonski temelji, vrezani  v stene, na katerih so leseni nosilci za strešno konstrukcijo, pa kuhinja in klet ter stopnice, ki so del terase, pa del hiše, ki bo od malih dveh, pa nova kopalnica … naravnost fantastično. Tudi račun je fantastičen … vse skupaj in vse tako, kot je izračunano po popisih … reci in piši 56.000 eur. Ja, vem, nimam toliko. Sem se takoj odpovedala kleti in novi kuhinji ter delu terase in stopnicam, tudi drugo kuhinjo bom pustila za potem, pa obnovo kopalnice tudi, celo strešno opeko bom obdržala obstoječo, pa mansada bo nedodelana v celoti, tako da … bom naredila samo temelje in nosilno konstrukcijo ter novo streho in strop. Tisto, kar potrebujem, da lahko potem delam dalje.

In zdaj … se mentalno pripravljam na iskanje izvajalcev del. Priznam, da me je strah. Najprej zato, ker ne poznam nobenih izvajalcev tovrstnih del, potem zato, ker vem kakšno veselje imajo obrniki z nategovanjem strank, in končno zato, ker sem ženska in ker sem po defoltu “neumna”, če bom pa čisto malček pre-pametna znabiti, da bom takoj označena s “potrebno, zafrustrirano in zoprno ženšče”. In ne mi govorit, da to ni res, ker … halo, jaz delam v gradbeništvu, rimember? In zelo dobro poznam mnenja obrnikov o ženskah, ki jim gledajo pod prste in ki sprašujejo kaj počnejo in ki si upajo podatio pripombe na njihovo delo.

Ja, ta odločitev, to delo visi nad mojo glavo kot težak siv oblak. Strah me je. Če bi bilo po moje, bi našla enega izvajalca za vsa dela, pa ne vem, če ga bom. Tudi ne vem koliko časa bom iskala in kdaj bom začela z deli, čeravno bi lahko že naredili temelje in pripravljali les ter ostali potreben material za delo. Eh …  Najbrž bi se morala veseliti, pa …

Sedim ob načrtih in jih gledam. V mislih grem po novi kuhinji in občudujem visok – preko 3 metre visok, strop, stopim ven na teraso in vonjam vrtnice, ki se vzpenjajo po lesenih stebrih okoli nje. Nato grem po polkrožnih stopnicah v spalnico in s pogledom oplazim knjižne police ter ležalnik … zame. Skozi strešna okna pronicajo zadnji sončni žarki. Vidim sončni zahod. Dnevna soba je v temno rdeči barvi, pohištvo pa je umazano belo. Na steni poleg drsnih vitražnih vrat je zelena plezalka, ki se vije okoli samostoječih luči … Sanje …      Kdo ve, ali bom dočakala svoj dom tak, kot ga vidim v sanjah.

Prve korake sem naredila. Denar imam, načrte tudi, čez nekaj tednov dobim gradbeno dovoljenje, zdaj moram najti obrnika, ki me bo spoštoval in ki bo spoštoval mojo hišo ter narediti prve konkretne korake pri prenovi svojega doma. Jap, strah me je.