Starševstvo +

Hiše z dušo (moje inspiracije)

In na koncu ta, ki mi je bila navdih za mojo hišo:

Vse hiše so z gorenjskega konca. Poiščite jih. Fantastične so.

Dan D je mimo

Ponedeljek je, čudovito sončno jutro. Me smo se že drugi jutro zbudilo v novi / stari hiši. Tukaj smo, ja. Preseljene. V eni sobi, kot smo bile nekaj let nazaj. Uležane v dejstvo, da smo dvignile korenine in šle. Stanovanje v Kranju je le še stanovanje, nič več dom. Spomini pa so še tam, seveda. Ko smo se v soboto selili je padal dež kot zakleto. Ves dan. Kot bi nam vreme ne dovolilo se preselit. Pa sem zrinila z glavo skozi zid in prišle smo na drugo stran. V nov dom.

Tukaj je toliko dela. Pa ne samo dela. Tudi dogaja se. Danes je zadnji dan moja tavelika doma doma. Doma z nama s tamalo. Popoldan gremo v internat. Jutri se začne šola. Prelomnice se vrstijo ena za drugo. Fino je, da so na kupu, da je šok enkraten in se ne ponavlja. Niti nimamo časa razmišljt o tem, kako bo zvečer, ko bo ena manj v sobi. Tamala se bo jutri zbudilo v novo šolsko jutro sama, tavelika pa 60 km stran prav tako sama. Onidve, ki sta kot rit in srjaca …

Slike pridejo. Računalnik in internet nista primarna prioriteta. Najprej smo usposobile pralni stroj. Take situacije, v katerih smo zdaj, v ljudeh sprožajo iznajljivost.    Boste videli, kako smo se znašle me. Skratka … dogaja nam in dogaja nam na polno.         Lepo je, a ko bo soba pobarvana bo še bolj lepo.

Še tri dni

Jap, odštevamo. Danes je prišla moja sestra pomagat pakirat. Ona ima več izkušenj oz. ima še sveže, ker se je pred kratkim selila.

Odločila sem se, da dam v mansardo okna. 100m2 brez svetlobe ravno ni ok, zato bom dala na obe čelni strani po dve okni, pvc seveda, naročila in izdelat pa sem dala tudi balkonska vrata na teraso.  Če že delamo …

Andreja moram posebej pohvalit (Miha, Matija in Refika pa tudi), prečke je res zelo lepo zmontiral. Upam, da bodo šla naročena stekla noter.  )))

Je bilo kar zanimivo spremljat nastajanje mojih lastnih oken. Do sedaj sem risala samo okna za druge, zdaj pa … hudič je, ker poznam vse možne variante, pa se nisem mogla odločit ali bi dala nizek prag ali standardnega, kljuko s ključavnico ali brez, zunaj dekor ali belo, običajna stekla ali refleksna … Zdaj je kar je.  Stekla pridejo jutri, montaža bo v petek / soboto.

Ko sem bila v ponedeljek tam so fantje podeskali polovico strehe. Malo sem bila slabe volje, ker sem pričakovala več. Danes so bojda že folijo razvijali in latali, torej bodo do sobote prekrili streho. Tudi zidarji so bili tam, na polno pa so začeli delati včeraj. Kako izgleda štukanje sten? Takole nekako:

Not bed, a. Sej pol pa niti ni tko grozno, ko dojameš, da je to samo ena ali dve vrsti opeke in da v bistvu delaš venec, ki se je s sesutjem stropa podrl. Ti leseni tramovi pridejo obdelani (objeti) s siporekom pa naprej gor do vrha bo siporeks. Danes delajo tudi rokice in U profile med podpornike, da bo stvar stabilna. Rokice bodo namesto 1,8 m samo 1,3 m. Statik pravi, da je tudi to ok. Če bi bile 1,8 m bi zakrivale vsa okna. Oh, okna …

Ja, to moram povedat. Ko sem kupila hišo mi tista tri okna v moji sobi sploh niso bila všeč. Prvič zato ne, ker niso stara stara in ker imajo vdelano zunanjo polico, drugič zato ne, ker nimajo zunanjih senčil (da se ne zapirajo je postranskega pomena), tretjič zato ne, ker nimajo rešetk. Pred meseci smo začeli menjavati okna v Hajdoši pri Ptuju in tam se videla prekrasno hišo (o tem sem pisala), ki ji jaz nikoli ne bi menjala oken.

Lastniki so se vseeno odločili, da jih zamenjajo, jaz pa sem se odločila, da bom stara vgradila v … mojo hišo. S polkni vred.  )))  Rečeno storjeno. Danes jih je Dean montiral in čeprav je mrmral, da so obstoječa boljša kot “nova” nisem popustila. Hočem ta, hočem s polkni, pa če jih bom čez eno leto vun metala. Dejstvo je, da so krila narejena povsem drugače kot pri mojih oknih, ki imajo stik les/steklo zadelan s kitom, ta “nova” pa ne, je steklo vpasano v les. Bom slikala, da vam pokažem.
Še vhodna vrata tele kučice vam pokažem, ker mi je tko kjut in gospa je tko prijazna in še vesela je bila, da sem njena okna uporabila. Mimogrede hiša na sliki bo imela čez dve leti 100 let.

I simpli lov it 

Ko premišljujem o fasadi svoje hiše ne morem kaj, da ne pomislim na hišo, ki stoji blizu moje službe. Preveč je skrita, da bi se je videlo s ceste, je pa fenomenalna. Ena slikca:

Fantastično … Jaz sicer ne bom imela frčad, ampak leseno oblogo in nek vzorec na čelni strani pa sigurno. Pri tej hiši je fascinantna tudi okolica, rože, grmičevje, skratka gledam in se učim.

Opa, omenit moram, da se mi po hiši sprehajajo friki. Ne bi o imenih, ker ne vem točno kdo, mislim pa si lahko, kdo bi kaj takega naredil. Zdaj sem poklicala novega električarja, ki bo popravil packarijo, ki jo je naredil prvi. Za začetek 150 evrov, potem pa naprej. Ker prvemu še nisem plačala mu bom to vse odbijala, pa bom videla, koliko bo ostalo. In zakaj sem zapisala, da se mi po hiši sprehajajo friki? Zato:

omarica prej

in omarica zdaj:

Razlika je več kot samo očitna. Vratca se odpirajo na drugo stran, potrgana pa je tudi etiketa z oznakami katera varovalka je za kaj. Najbrž nekdo ne pozna zakona o tem, da je vstop na tujo lastnino in uničenje kaznivo dejanje.

Še kaj? Ah ja … gledam njo, poslušam jo, gledam odziv publike, poslušam besedilo pesmi … in si mislim svoje.

Še pet dni

Še pet dni, pa gremo. Ne ne, sej nimamo še nič spakirano. Da ne bi slučajno … očitno bomo čakale do zadnjega, potem bo pa panika …

Skratka, ta vikend sem spala pri Tanji, moji prijateljici, za katero sploh nisem vedela, da je nekaj podobnega, kar delam zdaj jaz, delala le kako leto ali dve nazaj. Ko sem jaz šele kupovala hišo (oz. jo iskala), jo je ona že kupovala, prenavljala, se selila … Tanja, kapo dol. Imaš čudovito hišo.

Tole je pa moja (ne)sreča:

Moj bodoči strop. Zelo je visoko, ja. Skoraj 3 metre. Na te tramove pride ladijski pod, tramovi bodo vidni.

Tole je ostalo od stare omarice. Ne glede na to, da sem eksplicitno naročila, da se jo mora izklopit in onesposobit, še vedno funkcionira in preko nje teče tok. Šalabajzerstvo erste klase. Gremo dalje …

Mansarda …

Neplanirana terasa. V bistvu je (bo) super. Namesto stene pride siporeks stena in dvokrilna balkonska vrata. V petek. Ta petek. In potem splaniram zemljo, posadim plezalke, vrtnice, naredim stopničke …

Še malo stropa … Stene so pokale in zdelo se je, da bodo padle same vase. No, pokal je samo prvi sloj – OMET, halo, omet, s katerim ej bila prekrita glina. Valjda je pokalo. zdaj sem podrsala dol kar se je dalo, ostalo naredim kasneje. Sama sreča, da v sobi, v kateri bomo živele, ni teh ometov. Tam je samo mestoma spokala stena malo zaradi miši, malo zaradi drsenja naprej. no, drselo ne bo več, miši pa … upam, da se bodo ustrasile tropa mačk.

Do prvih prečnikov je treba stene poflikat. Dokončna odločitev je, da se jih poflika z opeko, naprej gor pa s siporeksom. Na obeh čelnih straneh bosta po dva okna, pridejo v petek.

Hiša je ogromna. OGROMNA. Tako velike si nisem predstavljala. Najnižja točka v mansardi bo visoka cca 130 cm, najvišja pa preko 3,5 metrov.
Ta teden se torej zamenjajo tri okna v sobi z drugimi tremi, vzidajo 4 nova in balkonska vrata, doflikajo obstoječe stene, zazida dimnik in temelj za peč, pobeli in poriba tla, streha pa bo do sobote podeskana, prekrita s folijo, polatana in položeni bodo strešniki.

Za naprej nam najbrž ostane dokončanje drugega dela hiše, tam itak zdaj še ne bomo živeli. V soboto je torej planirana selitev zaziher.

To sem jaz oz. moj najbolj umazan del. Face raje ne pokažem, ker sem bila prekrita z glino čez in čez.

In potem gledam hišo in si mislim … kaj mi bo ta kučura? hotla sem imet majhni hiško, dobila sem ogromno, tako ogromno, da ne vem kakšno fasado naj naredim. Prva zamisel je taka: vse kar je leseno pobarvam v mahagonij barvo, spodnji del dam apneno belo fasado, zgoraj pa 5 cm stiropor, mreživo, lepilo in vse podeskam z mahagonij deskami. Okna bodo pa bela. Prišla sem tudi na idejo, da bi na dveh skrajnih koncih naredila velika okna, ne taka za gledat ven, ampak samo kot del stene in za svetlobo, in ju pobarvala z barvami za steklo v kao vitraž. Zaenkrat bo siporeks, potem pa dalje … drugi ali tretje ali peto leto. Kadarkoli že.

Najprej dol, še bolj dol, čisto do tal, potem pa …

Nekaj slik samo za občutek, zakaj me na momente stisne v želodcu in zakaj sem včeraj pol ure jokala, ker so mi popustli živci, ko je Miran klical in pvoedal, da se je podrla ena od sten. Sicer tista, za katero smo tako ali tako predvidevali, da se bo, pa vseeno ….

En dimnik smo podrli načrtno, drugi se je zrušil solidarnostno do prvega po principu “če ne boš stal ti, ne bom niti jaz”. Takole približno potekajo dela:

Te stene ni več. Zdaj zgleda takole:

Pogled s ptičje perspektive:

(ko je ta drugi še stal)

Ko sem prišla včeraj tja sem bila čisto navdušena. Miran in Damjan sta mislila, da bom klonila in rekla “ok, dejmo jo podret in bomo naredili novo iz siporeksa” (predračun sta mi med tem časom, ko sta čakala name že naredila), jaz pa sem bila čisto navdušena, se smejala, hodila okoli hiše, jo božala in dihala z njo. Fantastično, noro, neverjetno, totalni odfuk … Moja hiša, podrtija, ruševina, nesnaga, kakor ji pravi Miran, bo čez teden dni že živela z nami, po njej se bodo pojale mačke, jaz pa bom imela rdeče stene in rožaste zavese. Nič ne bomo podirali, no way. Na mestu tiste stene, ki se je sesula, bodo balkonska vrata, sesuto steno pa bo bager danes samo poravnal po vrtu, da bo zravnal teren in bo lahko tam terasa. TO JE EKO GRADNJA.     Katero hišo še lahko samo podreš in zravnaš, a a ??

En dimnik bomo itak naredili, drugega najbrž tudi. Mudi se v bistvu samo tista polovca hiše, v katero gremo naslednjo soboto, tisto drugo lahko počasi dodelamo do zime. Če se bo še kaj okoli oken podrlo imam nova že v rezervi (”nova” iz 100 let stare hiše, ki mi jih je prinesel prijatelj potem, ko smo v tisto hišo vgradili pvc okna). Danes grem gor in bom nekaj ur tam, da jo bom napolnila s pozitivno energijo, jutri bom pa ves dan delala okoli nje, da jo uredm. rušitvena dela so namreč zaključena, zdaj prihajata  streha in strop.

Skratka … jaz HOČEM staro hišo in ker jo tako srčno hočem jo bom tudi imela. Nova bi bila “samo” 11.000 dražja, ampak jaz je NOČEM.

p.s.: med kavo sem jima rekla, da ok, če bi se podrli še dve steni, potem bi začela razmišljat o siporeksu. Spogledala sta se in hudomušno nasmehnila.          Rušila bi jo? Rušila bi mojo ljubezen? Pa kako vas bre nije sramota    

Elektrika III. del

Skoraj pri koncu smo. No, v petek naredi Mare še preklop voda in to je to. Ena polovica hiše je v pritličju kar se tiče elektrike gotova. Druga polovica … enkrat drugič. Do sedaj so vsi stroški za material in delo stali 920 evrov. Upam, da je ta cena dokončna.

To je v kuhinji, ki pa že ima lučke in sicer enake kot je v predsobi:

Bauhaus: 23 evrov, Merkur pa 47 evrov. Če bom kdaj kasneje menjala te lučke bom sigurno vzela takega iz “pravega” železa, zdaj pa so tele čist super.

Elektro omarica:

In kaj še? Nič. To je to. Komaj čakam, da pridem jutri gor, da vidim, kaj vse so že naredili.

Predračun za hišo

Kdor misli, da lahko naredi ceneje, naj se ne petelini na blogu, ampak naj pride NAREDIT. Do sedaj takega junaka še ni bilo, bilo pa je polno amaterskih otresačev.

Betoniranje temeljev in izrez za podpornike

Sej vem, enim je tole pisarjenje o prenovi butanje hiše neumno, ker itak mislijo, da sem jaz osebno s svojo odločenostjo in ponosom, da živim v butani hiši, neumna. Ges uvat. Dela potekajo po načrtih, še več. Dela potekajo nepredvidljivo gladko in izredno kvalitetno. Čez tri dni (in čez tri leta) se vam bodo sline cedile ob pogledu na mojo hišo. 

Torej:

prejšnji teden so nareedili temelje pod stenami (hiša že ima temelje, česar nismo vedeli) dim. 50x 80 x 80. Narejene so tudi vdolbine za lesene podpornike in če grem po vrsti izgledajo takole:

To je zdaj stena, ki je kriva in ki smo jo mislili v začetku podret. Noup, ne bomo je, ker je povsem cela, le krivo je narejena.

Steber 8

 je med kopalnico in bodočo špajzo:

in

Steber 9 je v bodoči kuhinji:

in takole izgleda zgoraj obstoječa streha

Steber 10

Ne, nisem jaz pospravila okoli temeljev. Temelji so v zemlji in se jih ne vidi tam pa, kjer je na sliki metla, je pod njo temelj. Pospravili in pometli so delavci, za kar se jim moram še enkrat zahvaliti, ker so bili res pedantni.

Prišel je tudi les za streho,

ki so ga fantje že razrezali in posortirali, zdaj pa prihajajo še deske, late in ladijski pod. Ko bomo v petek s tamalimi prišle gor, bodo v teh luknjah že leseni podporniki, predvidevam da že vpasani v železne nogice. Vsekakor bom poslikala.

Naslednji teden bomo najbrž že razkrili streho, naredili venec iz siporeksa (višina cca 120 cm), postavili ostrešje, podeskali, položili folijo, polatali in položili nazaj opeko. Hmmm … med vsem tem bo treba doreči kako se bo snemal strop in kje se ga bo dajalo ven, ker jaz močno dvomim, da bo šel ven skozi pritličje, pa tudi dovolim ne, ker je na njem ogromno gline in peska, ki sta služila za izolacijo. Prav tako moramo en dimnik na novo postavit (od plate-stropa navzgor, drugega pa dvignit za višino mansarde. Vse skupaj naj bi se končalo do 27.8., potem pa se selim s pohištvom.

Koliko znaša predračun? 19.000 evrov. In ves les bo impregniran.