Arhiv kategorije Prenova butane hiše
9. marec 2010
Te slike sem posnela, ko je bilo okoli hiše veliko snega. Posnela sem jih zato, ker me je v bistvu fasciniral ta moker pas na steni. Stene so namreč tople, tako zunaj kot noter. Toplota se akomulira v zemlji in potem izhlapeva (?) ko je v okolici hladneje. Hmmm … drugače si tega ne znam razlagati. Mimogrede: debelina sten je 60-80 cm.
Ta moker pas je nastal samo na tistem delu hiše, v katerem kurimo, drugje je bila stena taka:
Tale stik je še posebej zanimiv. To je na tisti strani, ki ni ogrevana, in sneg je padal na odprto steno ter tem tudi obstal. Če bi ogrevala tisti del bi se stopil.
Zanimivo, mar ne. Zanimivo je tudi to, da ogrevam sobo 75 m3 s pečjo, ki baje zadostuje za prostor 65 m3. Še bolj zanimivo je, da toplota ne uhaja skozi strop. Na njem imam namreč samo deske in na njih položeno izolacijo deb. 15 cm.
Ko ogenj ponoči ugasne se zdi, da je zjutraj hladno v sobi, a ko grme v kopalnico, ki je res na odprtem in se vrnem nazaj v sobo je soba … zelo topla. 
23. februar 2010
Kupila sem si dve knjigi, morala sem. Ena je o toskani, druga o Provansi. Bogi moj zidar, letos bo čisto posivel. Zdaj mu bom iz teh dveh knjig kazala detajle in točno tako kuhinjo hočem imet kot je tista na prvi sliki. V sobi hočem tak strop kot je strop na četrti sliki. Postelja je fantastična … hmm …
Jaz bom tudi posadila oljko v lonec. V tak velik lonec, pa ne prevelik, da jo bom lahko pozimi dala noter. Al bo pa skozi vse leto noter. Točno tako.
Rečte mi kakorkoli hočete … jaz sem čist fukjena na svojo hišop in zemljo. In mam tolk idej, da zidarja glava boli. Ko sem mu oni dan razlagala kako hočem imet narejeno kuhinjo … )) bogi res.
Je pa res … Toskanski interier mi ni, preveč je kamenja, preveč mrzlo, premalo barv. Provansa je durgo, slike zgoraj so iz Provanskega interierja. Ko sva zadnjič s sosedom jedla Pri jelenu v Ljubljani in sem vidla tista vrata kao zjebana, čeprav čist nova – tak starinski stil pač, sem se po malem že odločila, da bom najbrž imela vse pohištvo novo pa že v štartu mal uničeno, al bom pa starega tko spedenala, da bo še vedno star in zjeban. Ne znam kako čemo al lako čemo. )
2. februar 2010
Eno je neizpodbitno in to je, da moram do naslednje ejseni zamenjati vhodna vrata. Ker imam to smolo, da delam v stavbnem pohištvu in poznam malo morje različnih panelov za vhodna vrata, je prav, da začnem o tem, kakšna vrata bom imela, premišljevat že zdaj.
Ena slika od prej, preden sem razsula hišo …
… in ena od zdaj, ko je še v razsulu …
Da bodo belo/zelena ni dileme. Ker bo ves les temno zelen, fasada pa bela, bodo vrata v tej kombinaciji. DA bodo dvokrilna tudi ni dileme, čeprav mi to podraži vrata za cca 75%. Zdaj, ali bodo lesena, pvc ali alu, pa je drugo vprašanje. Glede na to, kaj je Zorica naredila z obstoječimi vrati, po katerih pleza in skače, sem v dvomih kakšna vrata kupiti. Ne bi rada imela neke čip variante, ker vem kaj to dolgoročno pomeni, da pa kupim Rodenberg in mi jih Zorica zmasakrira … Mal predrag špas. Kakorkoli … izbiram med naslednjimi vratnimi polnili:
Ta so mi zelo všeč.
Glede na to, da bodo v vratih dvojna krila, zdaj ali bodo simetrična ali ne je drugo vprašanje, ker če hočem naredit zamik moram kredenco umaknit od vrat. Najbolj se mi zdi, da se k hiši podajo vrata št. 4 zaradi ravnih linij, čeprav bi z veseljem imela 3 z vitraži.
Pozicije vrat nimam kam prestavljat. mogoče jih lahko za malenkost dvignem, širit jih pa ne morem. Seveda bi bilo lepše, če bi bila oboja vrata enako stran do podprnikov, pa če ena roka ne bi delno prekrivala vrat, ampak tko je, mene v bistvu ne moti. Motilo me bo edino to, če bom za vrata dala cca 3500 – 4000 evrov in jih bo mače spraskalo.
Ena opcija je sicer ta, da zamenjam samo krila, štok pa pustim. Da mi nekdo naredi nova lesena krila, seveda okrašena in z lepim steklom, ampak ta vrata je treba potem barvat, pa ker les dela znajo bit prepišna. PVC ali Alu torej. Najbrž pvc, ker so Alu še dražja. Če bo pa Zori skakala po njih jih bom pa s čim prekrila.
27. november 2009
Mimogrede: v tej sobi živimo. )))))
To je tista podrta stena. Tkole so jo zravnali v teraso. )))))
OMG … kje sem zbrala tolk energije, da nisem vse skupaj zrušila? Mateja, se spomniš kakšno je bilo?
Včeraj sem med spoznavanjem Prlekije srečala hišo, ko je skoraj kot moja. “Skoraj” zato, ker v njej že 500 let živi rod Trstenjakov in je temu primerno umetniška. “Kot moja” pa zato, ker je tako visoka kot moja in ker je že zdaj zgornji štuk v zeleni barvi, spodaj pa je oblečena s kamnom. )))))))))) Ampak da ne bo kdo rekel, da kopiram. Jaz sem si že prej zamislila zeleno/belo hišo. Je na blogu dokumentirano. )))))
Želim vam lep petek.
6. oktober 2009
… in moje delo v delu hiše,v katerem živimo, je skoraj končano. Najprej predsoba.
Prej:
in potem:
Se vidi? Stene so čokoladno rjave, po tleh pa je topli pod imitacija kamna, v podobno rjavih odtenkih.
In kuhinja. Najprej prej:
Skratka … oranžno-čokoladna kombinacija, po tleh pa je topli pod imitacija ploščic v podobnih odtenkih. Topli pod nikjer ni polepljen, ker bom prihodnje leto urejala vodovod, pa bo veliko enostavneje in ceneje, če topli pod samo dvignem in ga položim nazaj, kot da ga trgam in potem kupujem novega. Končna verzija bodo tako ali tako glinene ploščice.
Še nekaj detajlov okoli hiše in v hiši:
Sonce se mora pomujati, da zleze na hrib in me pozdravi.
Les s stare strehe. Letos ga NE bom pospravljala. Sicer pa moram itak kupit žago in naredit plac v drvarnici. Naj kar počiva.
Moja naslednja misija: krpanje lukenj in obdelovanje sten okoli podpornikov. Maltit že imam, hvala.
Tole je pa vhod na mansardo in predsoba drugega dela hiše. Na koncu jaz že vidim vrata kopalnice, desno pa se vzpenjajo stopnice na mansardo. Vi tega seveda še ne vidite. ))
In še moja mišežerca, ki jesta samo brikete. Današnje mačke so čist drugačne. Sem razočarana.
6. oktober 2009
Končno sem našla priključek za fotoaparat in vam lahko pokažem, kaj sem nareidla s svojimi okni. Torej …
prvotna okna so bila taka
Na oko sicer lepa, vendar nefunkcionalna in še čisto durgačna od oken na drugi strani, ki imajo rešetke. Takoj mi že niso bila všeč in samo čakala sem pravi moment, da jih odstranim. In tako sem jih najprej zamenjala s temi okni:
REšetke, polkna, enojna krila. Okvir je hrastov, starost cca 100 let. Še nekaj detajlov:
(polica je prišla kasneje)
Na videz jim ne manjka nič, le da so mestoma počena stekla in da se krila ne zapirajo skupaj. In ne, ta okna niso imela kljuk, temveč spodaj in zgoraj kaveljčke. Ker je preveč pihalo skoznje in ker jih nikakor ne bi mogla obnovit tako, da bi bila dihtig, sem snela krila in okovje ter na hrastov okvir prislonila nova .. pvc okna.
(imajo kljuko? jap, ta imajo kljuko in so enokrilna)
Joj, saj so kot “ta stara” okna. )) Itak. Stekla so znotraj razdeljena z distančniki, od zunaj pa so na vsaki strani prilelepjne letvice. Kao dujanski križi. In taka so moja nova okna, ki dihtajo, imajo termopan stekla in celo kljuke. In seveda .. poličko
Sem jih ravno včeraj vgradila, po moram ob strani še pobarvat. No, pobarvat moram tudi police, na belo, seveda. Skratka misija okna je končana.
18. september 2009
Kje naj začnem? Pri detajlu. Podporniki imajo take nogice:
Terasa izgleda takole:
Zadnji del hiše (odvisno sicer s katerega konca pridete) je takle:
Prednji (odvisno spet s katerega konca pridete) pa je bil pred dokončanjem takle:
in danes je …
Moja dva mačka:
Piki I in Piki II. Jesta z roke, božat se pa ne pustita. )
Moja nova soba na dan vselitve:
In teden dni kasneje:
Še kaj? Aha, mansarda:
A ne. To je čist neka druga zgodba od te, v katero sem se zapičila pred letom in pol. In odločitev o barvi lesa je padla: temno zelena bo, fasada pa bo bela. tudi polkna bodo zelena. So vam kaj znana? Od tukaj, mogoče? :)
18. september 2009
In na koncu ta, ki mi je bila navdih za mojo hišo:
Vse hiše so z gorenjskega konca. Poiščite jih. Fantastične so.
