LXXXIV.
Kaj delam? Eh, najprej sem mislila, da bo to mala malica, potem pa se je izkazalo, da je prava nočna mora. Roki imam še vedno zatečeni, pojma nimam od česa. Mogoče pa glina tako vpliva name. Aha … 
No, tole delam …
) pa to še sploh ni vse, to je bilo na polovici, ko sem se že najbrž šestič odprla vrata, ker je vse zadimilo. Dimnikarjem svaka čast, da to zdržijo. Strašno res. Za piko na i sem pa še gline za pozidavanje dobila tako malo, da bom morala načet še eno steno, da bom do konca pozidala tole luknjo. No, na polovici sem že, gre pa počasi, ker se mi nekako ne da. Ne vem, ne da pač, občutek imam, da mi je nekaj posrkalo energijo, vlečem se ko smrkelj. Še dobro, da sem našla novo pot po klancu navzgor, da ne izgubljam še tam volje. Čez pokopališče, garantirano prijaznejša pot.
Včeraj sem bila besna, napisala sem post, ki sem ga kasneje dala med zasebno. Nisem imela dobrega občutka, ko je bil tukaj, čeprav v njem ni nič takega, česar ne bi že kdaj prej napisala. Zdaj sem pač naredila povzetek. Bila sem tko razpizdena, da bi ga zadavila z golima rokama, če bi bil kje blizu. Pa sem se danes pogovarjala z znanko, ki ima sina tamalinih let in je res v živi jebi. Pol leta mi je že govorila, da mali popušča v šoli, da šprica, da bo najverjetneje pustil šolo, šel delat in nato naslednje leto ponavljal. Razlog naj bi bil, da mu pač to leto ne gre, ampak da šola kot taka ni kriva, ne bi se izpisal. In potem? Ostal je doma, šel delat, nehal, začel pohajkovat in ona je malo po malo začela vohljati za njim. Nekako ni verjela njegovim zgodbicam. In kaj je odkrila? Odkrila je, da se mali drogira. Še več, sposoja si denar okoli, bluzi, hodi po Ljubljani, Kranju, poskusil je že vse živo. Ko mu je predočila dejstva se je njegovo obnašanje do nje drastično spremenilo. Ne jebe je več pet posto, hodi okoli, preprečit mu ne more. Ne jemlje ji denarja, nekje si ga sposodi, štopa, kakorkoli. Obredla je že vse institucije, ki ji lahko pomagajo. Njegov oče se niti pod razno ne zmeni zanj, povsem sama je. No, ok, jaz se pogovarjam z njo, a nimam ji nič pametnega povedat, razen svoje izkušnje z drogami, za jkatero si želim, je nikoli ne bi doživela.
Mene je bilo vedno tega strah. Ko je tamala začela kadit, sem čisto ven padla. Ne vem, jaz sem očitno cepljena proti vsem možnim odvisnostim, poznam pa te odvisnosti in se jih bojim, ker vidim, kaj delajo ljudem. Cigarete, alkohol, droga, igre na srečo, hrana, … To so zgolj najpogostejše. Ne vem, kaj bi naredila, če bi se meni to zgodilo. Vedno sem rekla, da bi otroku zaprla vrata. A kako. Ni polnoleten, tvoj otrok je, nikogar nima, ki bi ga skrbelo zanj, razen tebe … Pa spet, ima še enega otroka, bo tistega izpostavljala zato, da bo – najbrž neuspešno – pomagala starejšemu?
In ja, ne ve zakaj je zašel v droge. Nikoli ni imela občutka, da ga kaj posebej teži. Zaupala mu je. O bog … Mora bit nekaj strašno narobe z nami, starši, ko tako zaupamo svojim otrokom. Ampak kako živet z nekom pod isto streho, če mu ne zaupaš? Jaz sem se do sedaj že ohladila in niti ne premišljujem več o svoji situaciji. Kar bo pa bo, nočem se sploh obremenjevat s tem.
Pa veš koliko je takšnih primerov, ko se staršem niti sanja ne, da je kaj narobe? Ker do neke faze se lahko odvisniki (govorim zdaj samo o drogah) obnašajo povsem normalno. Verjamem pa, da se starši počutijo krive, jaz bi se tudi. Čeprav nekateri otroci so dejnsko tako labilni v družbi, da jih vrstniki (ali pa starejši najstniki, dealerji) čisto na lahek način zavedejo – pač, super je biti kul in “in”, nekam “pasati”, biti del neke “skupine”.
jaz sem pred meseci srečala eno od prijateljic moje tamale. me je kar stisnilo pri srcu s kakimi ljudmi se moja hči druži.
mala je stara 16 let in je drugi letnik padla. zakaj? rekla je, da so ji sošolke brez veze, da so same hinavke in da noče biti z njimi v razredu. in je hodila celo leto v maribor luftat, se zezat, vlekla je štipendijo, mama je plačevala dom, pa niti vedela ni, kakšne namere imam njena hči. skratka samo za čez koleno ali pa kufer v roke. sej ne veš kaj bi naredil s takim otrokom. in moja hči ima okoli sebe več ali manj same take. še njen tip je padel letnik, pa mi je cel čas lagala, kako je dober v šoli, kako fajn mu gre. na fb-ju pa gledam slike iz raznih partijev, pa pivo, pa čiki, pa pitaj boga kaj še, itak bolje da ne vem. in kaj imam jaz pri tem? jaz je tako ziher nisem učila ,niti ji nisem dajala takega zgleda. se moram po glavi tolč zaradi tega, se moram posipavat s pepelom? seveda boli, ko vidiš lastnega otroka takega in mene pač zelo boli in me skrbi kako bo z njo, ker je pri očetu dobila zalet in z njim skupaj to počne – on j kupuje cigarete, ji dovoli, da te luzerske prijateljice hodijo k njej, jih celo vozi okoli, njej tip je zanj malodane svetnik – pravi da je super za tamalo, da ima taekga tipa (mogoče zato, ker je iz premožne družine), ji seveda dovoli vse in še več, mene pa lahko samo skrbi. ajde, da je sama toliko pametna in da ve kje so meje – ji lahko verjamem, da vse to res ve? kaj pa če ji spodrsne, kaj pa potem?
njenemu fotru je seveda vse to sila smešno, ker je on počel marsikaj, zanj je trava v kombinaciji z alkotom samo način sproščanja, jaz pa sem imela prijatelje, ki so tako začeli, končali pa na igli, v komuni, brez zob, uničeni.
Ja, razumem. Seveda, saj noben starš tega ne uči otroka, zato pa pravim, da starši se sekirajo ampak krivda ponavadi leži v labilnosti otroka in v drugih dejavnikih. Tudi če ima otrok poštimano po glavi in tudi če so mu starši predstavili vse pasti drog lahko vanje zapade – marsikdo ravno zaradi želje po tem, da ga neka družba sprejme in je del nje. Sranje je to, če je družba slaba in na otroka slabo vpliva. Mah…. na zalogo žreti se je čisto brezveze. Ti veš, da si naredila vse kar je bilo v tvoji moči, jaz vem, da bom naredila vse kar bo v moji moči. Kaj pa se bo izcimilo bova pa obe še videli. Ti sicer prej kot jaz,…. ampak nikjer pa nihče nima garancije, da se to ne bo zgodilo njegovemu otroku. Se dogaja zlatim otrokom in se dogaja malim barabam. Ni pravila.
Želim vse dobro, za kratek predah od dela in skrbi pa ogled kako se prenove hiše lotevajo na Krasu:
http://kraskahisa.wordpress.com/
Lep dan!
jana, hvala za link. bi blo fajn, da tvoej linke zberem skupaj in jih dam na stran v povezave, a ne.
) kolk nas je, norcev. 
) sem pa jaz edina med njimi, ki sem ženska in ki sama delam, haha.
tamara: ja, nimam kaj, lahko samo pozitivno mislim in upam, da sem ji dala prave napotke za življenje, da sem ji določene stvari zabetonirala v zavest. bomo vidli.
Ja, res je. Ti si edina amazonka med obnavljalci.
pa še en link: http://robidisce.blogspot.com/
Tko. Za mal dušo privezat.
hahaha … jaz imam pa tole. se je ravnokar objavilo.
http://med.over.net/forum5/read.php?151,7972369
mogoče bi bilo res prav, da bi blog zaklenila. ali pa pisala samo o … rožah in kamnih.
evo, popularna si. ma, vrzi cez ramo in ciao bella.
se ze veselim objave nove frizure, pa dimnika, pa…in res bo VSE dobro.
Kolk ma folk časa, da se s tabo ukvarja še na mon-u ej
mislim… med.over.net