LXXV.
Varčevalni učinki so že vidni in prav fino je opazovat kopnenje položnic. Kljub temu ne smem pozabit na tiste obveznosti, ki niso predmet položnic, so pa neplačane. Recimo ZPIZ. Mislim, da sem dolžna že kar nekaj mesecev. Ok, vsaj zdravstveno je plačano.
Skratka, še enkrat bi se rada zahvalila vsem, ki ste mi pomagale s hrano in denarjem. Nimate pojma kako zelo ste mi pomagale, seveda pa to ne bi bilo dovolj, če tudi sama ne bi konkretno zategnila pasu. Naj ob tej priložnosti povem kako in kaj počnem, mogoče komu pride prav, če / ko se znajde v podobni situaciji.
1. telefon – dobro, jaz konkreton samega telefona nisem imela veliko, bolj me je pestila moneta, ki je bila v večini posledica šolanja. Kljub temu sem zaradi določenih razlogov včasih naklepala tudi 90 eur pogovorov, kar sem zdaj dokončno rešila. Telefonske klice sem dala prevezati na službeni telefon, večino opravkov, ki bi jih naredila telefonično, pa preusmerila na mail. Ta mesec bo račun za telefon cca 30 eur.
2. avto. Dejstvo, da sem imela konec maja registracijo in sem se odločila, da ga ne registriram, je v meni spremenilo kar nekaj stvari. Vožnja s kolesom je ene vrste telovadba, sploh hoja po klancu. Ker vztrajam pri kolesu, čeprav bi lahko imela službeni avto, sem se tudi glede nakupov na novo organizirala in sicer dobro premislim kaj moram kupit, kaj nujno potrebujem, kaj imam doma in koliko bom kupila. V cekar gre samo določena količina stvari in kake dodatne vrečke odpadejo. Pri tem je dobro to, da sem že sicer samoomejevalna in sem že prej hodila kupoval z nakupovalno košaro oziroma sem kupila kar sem spravila v naročje. Seveda majo vedno prednost mačje konzerve, jaz pa počasi spet prehajam na juhe, zelenjavne, mesne … pač jedi na žlico. Ko sem imela avto sem za vsako malenkost letela v trgovino, zdaj tega ni več, prav tako ni obiska slaščičarne, niti popoldanskega sladoleda …
3. zamrzovalna skrinja. Dejstvo je, da imam majhen hladilnik, s še manjšim zamrzovalnim predalom. Vanj ne spravim tako rekoč nič. Ker sem sedaj že trdno odločena da bom imela naslednje leto vrt sem tudi zamrzovalne skrinje že gledala. Velike ne bi imela, ker je ziher ne bom napolnila. Premišljujem o kaki taki kot je hladilnik, torej ista višina in globina. Imela bi jo tudi zato, da lahko kupim npr. čevapčiče in mi ni treba vseh speči, ampak samo nekaj, ostale pa spravim za kasneje. Vsega tega zdaj ne morem početi, ker nimam kam dati, zato tudi sicer ne kupujem zamrznjenih izdelkov. Če bi jih imela kam dati bi pa najbrž kupila vrečko graha, korenja, brokolija, malo več mesa, ko je v akciji, in smiselno uporabljala. Skratka zamrzovalna skrinja definitivno in to še pred novo sezono vlaganja.
4. hrana. Sreča je, da nisem razvajena in da tudi sicer omejeno kupujem (omejene izdelke, drugih ne vidim). Testenine, riž, omake, to sem v veliki količini dobila in imam še vedno, kupim še kruh, margarino, marmelado, paštete (najcenejše), mleko in jajca. Ni prostora za filozofiranje. Malice ne jem, zajtrka prav tako ne. Jem ko pridem domov in zvečer še enkrat. Sicer mi testenine, kruh in ostalo, kar je iz bele moke, sploh ne paše jest – me konkretno bolita želodec in črevo – ampak kar imam bom pojedla, potem pa dalje z juhami, kot sem že zapisala.
5. začela sem nosit s seboj položnice. Non stop jih imam v denarnici. Najprej tiste najnujnejše, potem tiste, za katere bi bilo prav, da jih plačam. Ko dobim nakazilo grem in vse dvignem. Na hitro seštejem koliko potrebujem in grem na pošto plačat. Ko odtipkamo tiste najnujnejše vprašam kolikšen je znesek in preračunam koliko mi mora ostati do naslednjega nakazila. Danes sem tako plačala toliko, da mi je ostalo v denarnici 50 evrov. Naslednje nakazilo pričakujem v začetku avgusta. Po mojih izračunih bi moralo biti 50 evrov dovolj do takrat. to je dva tedna, to je 25 evrov na teden. V rezervi imam še 50 evrov, a če mi jih uspe privarčevati bom lahko plačala še eno položnico več.
6. krediti. Vse tri imam zamaknjene za en mesec. V NLB so mi rekli, da je postopek moratorija tako zakompliciran, da je brez veze, pri Unicreditu sem enkrat že naredila zamrznitev za pol leta, pri GB ga ne grem zamrzovat, ker je kratkoročen. Takoj, ko dobim nakazilo razpršim denar na tri račune, da se pokrijejo krediti, nato plačujem vse ostalo. Ne sposojam si denarja.
7. izleti. Ni jih. Ni kina, ni obiskovanj, ni kupovanja oblačil, obutve, itd. Ena knjiga, max 30 evrov zanjo in to je to. To velja za vse člane družine.
Vem, vse skupaj je boleče, a najbolj sem privila sebe, ne drugih. Sebi trgam tako in tako, a vem, da se splača. Glede na to, da je september še daleč in da se zna zgoditi, da se bom na kolo prav res navadila, premišljujem o tem, da bi tak način življenja podaljšala in vseeno skušala naredit kopalnico v hiši, mogoče celo dimnik. Saj vem, drva moram še kupit, pa ZPIZ bo tudi treba plačat (prej, preden mi oni pošljejo opomin pred izvršbo), ampak misel na toplo kopalnico in da mi voda teče iz pipe celo zimo je neustavljivo vabljiva. :)
Zamrzovalnik? Seveda ga tudi mi imamo – to je menda kar standard po slovenskih domovih. Ampak kar se ekonomije tiče bi bilo verjetno res smiselno narediti resne preračune. Koliko hrane lahko kupimo za nabavno veno zadeve? Koliko elektrike porabi tekom leta – koliko hrane se lahko kupi na ta račun? Potem pa še to, kar se zamrzuje – je to domača pridelava ali kupljeno? In sam postopek zamrzovanja: v domači skrinji gre to pač počasi – nekaj ur, industrijsko zamrznejo “na hitro”. Bistvena razlika ob odtajanju. Tako, da mislim, da investicija v to ni povsem samoumevna.
absolutno. velike “klasične” skrinje sploh nenameravam imeti, v tisti mali predal, ki ga imam, pa ne spravim praktično nič. dve vrečki graha.
ali dve planici. to je enako nič.
gledala sem malo skrinjo, velikosti malega hladilnika. tukaj en link:
http://www.gospodinjski-aparati.si/aparati/zamrzovalna-skrinja/indesit/artikel/27890/
če jo kupim recimo nekje oktobra, novembra, bom vanjo dala pač stvari, ki jih v trgovini kupim v velikih vrečah – predvsem zelenjavo in meso (kupim celega piščanca, ga razrežem in nekaj zamrznem, nekaj uporabim). potem pa z delom na vrtu pametno polnim skrinjo, da bo za naslednjo zimo domače notri.
glede na to, da sem sama, tamali dve samo za vikende, praktično ne potrebujem veliko in se mi zdi ta skrinja dovoljšnja. nevem kaj bi dala v večjo. kaj misliš ti?
V taveliko daš meso, ki ga kupiš pri kmetih, ko imajo koline…par kg ti bodo pa ja prodali
nisem mesoljubec, sem kar pri kurah.
) enkrat tedensko je čist dost. pa saj se da nekaj kilogramov tudi v to malo skrinjo spravit. misliš, da ne?
Ja, tukaj še ena, ki že več let varčuje oz. ne razsipa z denarjem, pa mi dejansko nič ne manjka. Počitnice preživljam na lastnem balkonu ob branju knjig iz knjižnice (pa ogromno berem) /tako bo še kar nekaj časa, razen če nepričakovano kje ne zadenem denarja, kredit je k sreči odplačan, kar se da sva z možem postorila sama, pa je šlo vseeno ogromno denarja za mojstre.
Pri hrani se ne zafrkavamo, v bistvu vseskozi kupujemo enake izdelke, mesa pojemo malo, pa še to bolj ribe, perutnino, zelenjave nekaj pridelamo itd. Dejansko sta sadje in zelenjava skorajda dražja od mesa. Vseeno pa sem mnenja, da je potrebno jesti kvalitetno hrano, ker se to dolgoročno pozna na zdravju. Bolje manj, pa tisto okusno in kvalitetno.
Vse stroške že več let vpisujem v tabelo, tako je vsa statistika na enem mestu.
Glede skrinje pa takole. Midva sva jo podarila, ker je bila še vedno prevelika (imela tako normalno skrinjo kot tisto pokončno na predale). Ko se nama je pokvaril stari hladilnik, sva kupila takšnega, ki ima spodnji zamrzovalni del ločen in je dovolj za vse. Mogoče raje razmisliš o tej možnosti. Tako ubiješ dve muhi na en mah. Odvisno koliko hrane nameravaš shranjevati.
Pred leti sma živeli s hčerko na odročnem kraju z minimalnimi financami, v bistvu so moji prejemki vsi šli na položnice in kredite (s.p.) in tako nama je ostal ot.dodatek. Naredila sem si načrt (tako kot ti) in v bistvu nama ni manjkalo nič. Imeli sma hladilnik z zmrzovalnim delom (2 polici), ki pa mi je zadoščal, saj nisem ravno pristaš dolgo zamrzjenih stvari. Jaz sem se bolj posluževala vlaganja ozimnice. Imela sem 2 vrta, na katerih sem pridelala praktično vse. Kumarice, srbsko solato in feferone sem vložila, iz paradižnika, paprike in čebule sem naredila đuveč, krompir, česen, čebulo sem shranila v klet, Iz domačega sadja sem skuhala marmelado, iz domače lipe in bezga, pa sma pozimi in poleti kuhale čaj in tako ni bilo potrebe po drugih pijačah. Meni se zdi super iti v klet po ozimnico, potem pa še samo kakšen kos kruha z domačo zaseko in si sit pol dneva. Imeli sma doma tudi nekaj kokošk, tako da so bila tudi sveža jajca.
V zmrzovalnik sem potem shranila peteršilj, grah, brokoli, zelo rada pa sem tudi kupila celega piščanca, ki sem ga razkosala in iz določenih delov skuhala juho,ostalo pa sma imeli cca za 4x. Tudi jaz sem nehala kupovat revije in knjige in sem 1x tedensko imela rezerviran dan za knjižnico, kjer sem vse prečekirala ter si za cel teden sposodila knjige,
Zaradi pomanjkanja denarja sem se tudi naučila peči kruh, katerega pečem še danes, čeprav sem že kar nekaj časa ven iz stiske, hvala bogu.
Veliko lahko naredimo sami, da nam je kljub težkim časom dobro in ne trpimo pomanjkanja. Le dober plan je potreben,brez tega ne gre.
Jaz tudi prisegam na krompir, ki ga lahko narediš na x načinov in sem prepiračna, če je krompir pri hiši, potem ne moreš biti lačen.
Vse dobro in le tako naprej.
Ok, linka mi ne odpre ampak mislim, da točno vem kakšno skrinjo bi ti imela.
Jaz imam v skrinji (oni, ki je pod hladilnikom, 3je predali) ponavadi meso (za cel mesec nekje, ker nismo mesojedci), nekaj zmrznjene zelenjave, ki jo čez sezono nadomesti sladoled ali dva (imam čez sezono dovolj sveže zelenjave na vrtu, tako da ne uporabljam zmrznjene). Pa kakšne pol kg kruha si dam zmrzniti, če kdaj kdo pride na obisk in pojemo svežega, da nam ne zmanjka za zajtrk. Pa če naredim kakšno stvar v večji količini (npr. polnjeno papriko, čufte, boranjo itd) dam zmrzniti. Da bi pa lahko not dala za “celo leto vnaprej” zelenjave pa ne gre, premajhna. V ta namen imamo eno veliko skrinjo v kleti – torej 2 družini skupaj (že od kar pomnim, kupljena pred mojim rojstvom) in tisto napolnimo z zelenjavo, gobami,…. Pa vlaga mami precej, ker kumar npr. ne pojemo sproti toliko kot jih zraste in potem še take male pobere in vloži. Pa gobice tiste ko so male, lepe, čvrste vloži in so potem za kakšno večerjo, pa papriko, pa ker imamo letos spet ogromno paradižnika bova skupaj skuhali takšno paradižnikovo omako (pa imaš potem npr. hitro kosilo, malce mletega mesa popražiš, zliješ gor to domačo omako, poliješ preko testenin pa je bolj zdravo kot one tube z mezgo ali pa ketchup)… tko, mogoč si dobila še kakšno idejo