LXXIV. – Hiša za počitnice

O tem že kar nekaj časa premišljujem, zdaj bom pa vrgla na papir, no, metaforično rečeno.

Mojo hišo menjam za drugo hišo. Kot v nekem filmu. Če je kje kakšna oseba, ki razmišlja enako, se lahko zmeniva. Jaz odstopim svojo hišo in vse kar je v njej, ona odstopi svojo hišo – ali stanovanje in vse kar je v njem. Edini pogoj je, da ima mačke. Zakaj? Jaz imam mačke, ki so tukaj doma in za katere je treba skrbeti in ki jih imam zelo rada. Če pride kdo k meni za teden ali dva mora skrbeti za te mačke kot skrbim jaz, kar pa bi zagotovo počel nekdo, ki ima mačke rad in jih ima tudi sam. Torej …

pripravljena sem svojo hišo zamenjat z nekom, ki je pripravljen storiti enako. Konec Slovenije ni važen, grem kamorkoli, če le lahko do tja pridem z vlakom ali avtobusom. Tudi v hribe, tudi v Tolmin, lahko na Dolenjsko, v Belo krajino, ni važno kam. Seveda prevzamem tudi vse obveznosti tiste hiše – zalivanje rož, mogoče futranje kokoši :)) in učenje molže. V moji hiši ni kaj dosti dela razen crkljanja mačk na veliko. Če se pride z avtom se gre lahko marsikaj pogledat, z vlakom in avtobusom malo manj. Ampak kdor pride k meni pride iz določenih razlogov, ne zato, ker pričakuje hotelske storitve in vse na dohvatu ruke. Seveda pa nimam tudi nič proti počitnikovanju v kakšni stari hiši, ki ima vodo iz vodnjaka in do katere vodi makedamska pot. Samo da je naseljena, torej da se v njej konstantno živi.

moj mail je zarki.katarina@gmail.com