Starševstvo +

Kmalu bo dve leti …

Dve leti je že odkar sem zagledala svojo ljubico na nepremičninskem portalu. Če se samo spomnim kako sem se tresla tisti mesec, ko je bila prodaja javno objavljena na oglasni deski … Menda sem šla vsak dan vsaj nekajkrat gor pogledat in odštevala vsak dan posebej. Mi gre pa še danes na smeh ko se spomnim prvega pogovora z nepremičninskim agentom, ki sem ga klicala takoj zatem, ko sem videla hišo, češ, da jo takoj kupim. Ne vem, če sem o tem pisala. V ponedeljek sem ga klicala in ker je vztrajal, da moram hišo videti v živo sem v sredo vzela dopust, šla gor in jo takoj rezervirala. Neverjetno. Nekateri hodijo hiše in stanovanja gledat po dvakrat in večkrat, pri meni je bila to ljubezen na prvi pogled. Ko sem zadnjič zidarju rekla, da mi še vedno ni všeč, ker je previsoka, da mi je žal, ker nisem pogledala načrtov bolj natančno, me je pomiril, da bo zelo lepa, ko bo končana, da pa iz nje delam čisto drugo zgodbo. Pa že …

Zdaj ko sem končno premaknila mizo tako, da skozi okno gledam njivo komaj čakam, da se sneg toliko stopi, da bom šla lahko spet prečekirat sivko. Še kakih 10 dni in na novo jo bom posejala. To je moj čisto poseben, srčen projekt. In danes, ko je tako toplo, da sem šla celo sedet pred vhod in se spomnila svojega prvega obiska hiše, se mi zdi … se mi zdi, da gre čas naprej, da imam razloge za to, da ne obupam. Ah, obupala itak ne bom.
Počasi se moram spravit naredit internetno stran podjetja, pa mi kar ni, da jo že postavim. Želim si prej dati svoji hiši obleko, želim si, da na zunaj zgleda tako, da mi bo v ponos. Še vedno nisem našla ključka na katerem so slike hiše, ki je podobne višine kot moja in ima zgornji del v zelenem lesu, spodaj pa kamen, če se ne motim. Tista hiša je sicer potisnjena v hrib, a ravno barva lesa jo niža, skriva v hrib. Moja se mora pa ponižat, mora se zlit z zelenjem okoli nje, sploh z brezami, ko jih bom nasadila. In še vedno vztrajam pri ateljejskem oknu z barvastim steklom. Slika Pirana …

Spomnim se, ko sem prvo leto hodila k hiši, tamali pa sta bili za vikende sami doma. Na začetku sem včasih ves vikend prejokala, ju klicala, potem pa .. potem pa so se klici zredčili, nisem več jokala, našla sem smisel tukaj v in okoli hiše, smisel v pogledu, ki ga spustim po hribu do murske in naprej, našla točno ta mir, ki ga imam zdajle, ko pišem, ko vem, da nihče ne bo stopil skozi vrata, da sem sama s seboj, da lahko pišem, gledam skozi okno, razmišljam, poslušam glasbo, … Če me spomin ne vara sem tamali ob vstopu v osnovno šolo prvič rekla, da bo šla v srednji šoli v internat, pa se mi takrat niti sanjalo ni, da bom danes tukaj. Eh … takrat sem šele končevala večerno šolo, še o faksu nisem premišljevala, pa o gradbeništvu tudi ne. Svašta …

Na koncu njive sem posadila japonsko češnjo. In gorenjsko voščenko. Danes sem jo šla spet pozdravit in vidim, da ima popke. Naročila sem tisto s temnimi toplšnimi cvetovi in upam, da je ta. Tako lepo cveti. Spominja me na vrt moje mame, no, obe drevesi me spominjata na vrt moje mame. Dedek je posadil ti dve drevesi in ko smo japonsko češnjo leta nazaj posekali je kar nekaj manjkalo. Nekaj košato vijoličnega sredi vrta spomladi. Pa sem tri leta živela n Planini v ulici, na kateri japonske češnje, pa tega nisem vedla. No, sem, drugo leto bivanja tam. Sedela pa nisem nikoli pod njimi. Zdaj pa imam svojo, ki je v kotu njive, tam, kjer sem nasadila same vijolične in roza stvari. Da vem, kjer se njiva konca, kje se konča moja zemlja.

Sonce zahaja na napačni strani hriba. V bistvu bi morali zahajati tako, da bi ga jaz lahko videla iz nove kuhinje, ki pa je itak še kakih 5 let ne bom imela, tako da zdaj zahaja na pravi strani, potem pa ne bo.  Vsekakor mislim, da sem si izbrala pravo polovico hiše. Iz mansarde je pogled na cesto, na hrib, čudovit. Premišljujem celo o tem, da bi dala celo čelo v steklo, a to je bolj kot resno razmišljanje poigravanje z idejami. Hiša malo stran, tako velika kot je moja, ima eno čelo v steklu. Ampak tam nikoli ne vidim, vedno je zvečer tema, jaz bom pa imela na mansardi spalnico, ma kaj spalnico, 25 m2 je preveč samo za posteljo. Imela bom regale s knjigami, pa en noro udoben naslonjač in samostoječo lučko okrašeno z barvnim steklom. Ko bom tam zahrčala ni šans, da me kdo spravi dol. Niti vnuki ne. Moj kotek …

Skratka, dve leti je, kar sem kupila mojo ljubico. Dve leti, kar gledam to cesto in kar diham ta zrak. Če se počutim doma? V hiši se počutim ok, na vrtu se počutim ok, celo v drvarnici, ki jo bom v najkrajšem možnem času podrla in naredila novo, večjo, stabilnejšo, se počutim ok. Celo v kopalnici, ki je obupno mrzla, se počutim ok. Vse je ok, vse je sprejeto, ker vem, da je vse to prehodne narave. Vse to bo minilo, nič od tega ni za večno. Bolj zebst, kot me, me ne more, več kot naredim, ne morem naredit, zakaj mi potem ne bi bilo ok. Pa do službe imam samo 5 minut (razen če se kak šleper ne zaleti v blok ))) ).

Št. komentarjev: 15

1. MMMZ pravi:

   veš malce ti zavidam to tvojo ljubezen. tvojo samostojnost in tvojo hiško. čiso malo…. priznam.
   bi jo imela. ampak poleg denarja je potreben pogum. jaz štejem še samo tri obroke kredita in potem mogoče grem v nekaj takega kot ti..
   čeprav..???
   uživaj v svoji hiški, dekleta bosta pa itak kmalu končali sš in bosta zopet pri tebi v svojem delu hiše….
   srečno ..in kmalu bo pomlad, ter bodo na blogu zopet cvetoče slike..
   vrata pa definitivno vzami nekja takega kot je slika 3 in upam, da ne boš bankrotirala.

   3. februar 2010 ob 17:52

2. katarina pravi:

   MMMZ: ko boš tam bodi srček in poglej, če imajo knjigo “Sponzoruša”. sem jo hotla naročit iz beograda, pa mi nekako ne gre, da pošiljam denar preko Western Uniona nekomu, ki ga ne poznam.

   mimogrede: viš, kadarkoli sva z Mojim govoril o tem je pa čisto znorel, da kaj so pa muslimani počeli srbom in ne glede na to, da asem mu vsakič rekla, da itak, da so jim, da je logično, da ni šlo sovraštvo samo v eno smer in da dejansko čakam knjigo – pričevanja še z druge strani, je vedno čist ven padu. včasih me ga je bilo kar strah, s kakšno mržnjo je govoril o muslimanih. jaz pa pol albanka … dddd

   4. februar 2010 ob 07:35

3. MMMZ pravi:

   ja, zato je najbolje, kot ti praviš svoj svojemu. če ne druga na stara leta pade ven razlika v narodnosti, veri itd…
   bom pogledala za Sponzorušo.

   ne zagovarjam pa nobene oblike nasilja nad ženami, otrokom. to kaj se je dogajalo na vseh treh straneh vpletenih v vojno je nenormalno. trpeli so vsi, sedaj pa zopet skupaj jedo. kako so ljudje včasih največje živali na svetu…

   4. februar 2010 ob 07:51

4. katarina pravi:

   no sej če si brala to knjigo potem si brala tudi tista pričevanja, ko se hrvati mučili bosanke, pa ko so celo srbi in hrvati skupaj to počeli. ddd …

   dr. Hauser, ki jo zgoraj omenjam, hodi po območjih, kjer so vojne in nasilje in pravi, da je povsod tako, da ženske najbolj nastradajo, da so najbolj mučene, tako zverinsko, kot opisuje ta knjiga. zato nočem pokazati s prstom na srbe in reči “vi ste živali”, ker sem bral knjigo “črna roka”, kjer opisujejo izživljanje slovencev nad slovenci, kako je fant, ki je bil nekoč zavrnjen s strani punce, le-to pod pretvezo, da sodeluje s partizani, odpeljal iz domače hiše, ji odrezal dojke, itd. za kozlat. mislim, da bi lažje sprejela, če bi me mučili povsem tuji ljudje, a kaj, ko velikokrat najbolj krvoločne lokalne zločine počnejo ravno … domači, znani.

   4. februar 2010 ob 07:58

5. MMMZ pravi:

   izdaja domačega , ljubega človeka, znanca najbolj boli.
   ženske in otroci so pa res največje žrtve v vojni.
   vsakemu priporočam, da prebere določene knjige, da vidi kako je človek , človeku lahko zver.
   že knjiga Kot da me ni, je grozna, pa sploh ni opisano toliko grozodejstev , kot v drugih knjigah.
   zame je žival vsak moški, ne glede na versko, narodnostno pripadnost, če se spravi na nemočno žensko ali otroka.pa naj bo to Mujo, Stipe ali Dragan…

   4. februar 2010 ob 08:19

6. Jana pravi:

   Sponzorusa, ce misliva isto knjigo, je cisto lustna knjiga, prebere pa se jo v 1 uri, tako da je se najbolj primerna za najstnisko populacijo…

   4. februar 2010 ob 10:13

7. Jana pravi:

   Sicer pa – si ze prebrala Doktrino soka (Naomi Klein)? odlicno branje.

   4. februar 2010 ob 10:18

8. katarina pravi:

   sem brala ja, jo imam doma. nisem še prišla d konca, ker se bere kot znanstvena fantastika. vanjo bi zdaj lahko mirno vključili še ceplejnje proti pandemski gripi.

   sponzorušo bi pa rada imela, ker se mi zdi zanimivo branje. )

   MMMZ: bi me vzela se seboj v bosno? seveda ne zastonj.

   4. februar 2010 ob 10:22

9. MMMZ pravi:

   TA vikend ne, ker imamo sedmino za staro mamo. pomeni poln avto. lahko razmišljava o tem , ko bo velika noč.
   jaz pa se itak moram peljati, pa če greš ti, al pa ne. pomeni ne potrebujem plačila. plačilo je že tvoje pisanje – beri posti…
   lahko pa ti uredim kdaj prevoz prek kakšnih znancev, pa ti odstopim svojo staro bajto za bivanje.
   če velja zame, velja zate tudi..
   ključi so na razpolago pri sosedu. ni blema.
   ti si pokazala meni svoj dom(s fotkami) lahko tudi jaz tebi svoj…

   4. februar 2010 ob 10:49

10. katarina pravi:

    pa dobro, što si navalila … nisem mislila ta vikend, en vikend pač, ko boš mela čas, voljo. raje grem dol z domorodci kot sama. )) ker ti poznaš kotičke, ki jih jaz ne, pa veš kako se zabava, pa znaš z domačini. pol kasneje pa grme lahk tut sama.

    4. februar 2010 ob 11:41

11. MMMZ pravi:

    OK. Vedno me nasmejiš..
    sva na liniji…

    zabava, ja ….

    4. februar 2010 ob 11:43

12. katarina pravi:

    sigurno se lahko naučim past koze, svinje, ovce … lahko, tega še nisem počela, pa bi se rada naučila. pri nas se ne morem, upam, da se lahko pri tvojih ))

    4. februar 2010 ob 12:08

13. MMMZ pravi:

    ha, ha, ha… mislim, da moji ne bi spoznali ovce v živo. na ražnju ja, drugače pa težko.
    jebeš selo, so vsi zgasnali v mesto.
    drugače pa ja, pravo selo ni panike. boš videla i krave, i svinje, pa ribnik.
    ti bomo našli delo, brez skrbi, ti boš pa mene naučila, kje kaj naj posadim od rastlin na mojem vrtu, da ko pridem vsake 3 mesce dol, da vidim, kako nekaj cveti, raste ipd…

    4. februar 2010 ob 15:32

14. katarina pravi:

    ih komi čakam. upam, da maš kaj domače rakije. meni tisti mali glaži non stop puščajo, pa rabim kar flašo, da sigurno nekaj časa lahko pijuckam. ) pa kakšega dobrega bosanđerota mi boš tut predstavila, a ne. sej pol naprej bom znala že sama, ti samo predstavi. )

    4. februar 2010 ob 16:25

15. MMMZ pravi:

    ja, pa jade.
    ima rakije…

    4. februar 2010 ob 18:42

Povej svoje mnenje