Nekateri ljudje se ne smejo srečati
Šle smo v lokal, v katerega ne bi šla nikoli. Popravek, sem šla enkrat približno tako opita in v takem stanju kot sem šla v torek spet tja, s prijateljicami. Že na vratih nam je bilo … bljak … ampak šta se mora nije težko in ker smo bile prilično žejne smo pač vstopile in naročile pijačo. Ok, glasba je bila res a-lahko-ne, sicer pa je bilo toplo in imele smo dovolj prostora okoli sebe. Bila sem direktno iz službe, oblečena v srajco, brezrokavnik, s frizuro, ki je moj videz spreminjala v ta-še –do-pet-ne-zna štet. Nekako sem pričakovala, da bo skozi vrata stopil Moj, ker pač stanuje blizu in ker občasno tudi zaide v tak pajzel, pa ni. Potem pa … OMG … Kot bi mi stresla elektrika. Njega sem že zdavnaj črtala s seznama ljudi, ki bi jih rada srečala, ker najina srečanja vedno pomenijo malo katastrofo tako za naju kot najine partnerje. Nimava meje, nimava sramu, nimava občutka, da se to ne spodobi. Zato se zadnjih sedem let nisva srečevala, saj sem si resnično želela biti z Mojim in ga ne varati z Njim. Pred sedmimi leti sva se tudi zadnjikrat videla, ko sem mu rekla, da imam zdaj pa res resno vezo in da nočem motenj v njej, sploh potem, ko me je Moj zasačil v polnočnem telefonskem pogovoru z Njim in mi težil še kak mesec ali dva zaradi tega.
Skratka srečala sva se, poiskala sem njegov pogled in ko je dojel, da sem tam jaz … Pustila sem prijateljice, pustila pijačo, nič več ni bilo pomembno. Kot bi se prestavila v neko drugo dimenzijo, pogled nanj je bil kot oddaljen eho … bil je … tako isti kot sedem let nazaj, ali petnajst ali dvajset. Ostao je uvijek isti …
Spoznala sva se … ja, pred 20 leti. Kako beži čas. Bil je fant, po katerem sem umerila svoj okus do moških, prvi, ki ni bil iz tiste klinčeve vasi, prvi, ki ni bil Slovenec, prvi, ki je bil čefur. Hmmm … srečala sva se nekega petka na avtobusu, ko je vstopil in s pogledom iskal prost sedež. Zadrla sem se, da je poleg mene prosto in na moje veliko presenečenje je stopil k meni ter sedel. Tega se še vedno tako živo spomnim. Potem sva postala par. Eh, moj oče ga ni maral, srbsko-albanska posla pač, čeprav je bil takrat še fant, fantek, pravzaprav. Jaz pa, kljub samo enemu letu in 4 mesecev razlike v letih navzgor, že z globokimi čustvenimi ranami. Prehitro odrasla oziroma ne odrasla, zgubljena, iz ravnotežja. Kakorkoli pač, takrat sem že 5 let živela v tisti vasi, ki me je dobro mentalno zjebavala. On pa je bil … nekaj čisto drugega, nekaj, kar bi si lahko samo želela. Iz neke druge zgodbe. Prekmalu sva se spoznala, to sem vedela takrat in to trdim še zdaj.
Hodila, uradno hodila, sva kake pol leta. Potem sva se videvala, včasih vsak teden, včasih enkrat na mesece, včasih pol leta nič. Vedno je on prišel do mene, me poiskal. Ko je končal kadetsko šolo in postal policaj se mi je nekaj časa kar trgalo. Kako mu je pristajala tista uniforma … 
Priznam, bila sva dve budali. Noben razlog ni bil dovolj dober, da bi naju odvrnil od srečanj, seksa, bežnih poljubov … Ko sem mu rekla, da se ne spomnim, da bi midva kaj dosti seksala je odvrnil, da ima on pa čisto drugačne spomine. In ko sem mu odvrnila, da si niti ne predstavljam, da bi spet seksala … po vseh teh letih … je hudomušno odvrnil, da bi hitro prišla spet noter, v naju, da bi se hitro spomnila kako sva midva to počela. Pa sem šla brskat v dnevnike in res. Bila sva brez sramu. Če sem varala svoje fante, sem jih varala z njim … Kadarkoli je kaj praznoval je prišel k meni in včasih je praznoval kar tako, brez veze, lep dan, toplo noč, samo da je prišel k meni .. in jaz sem bila vedno tam, zanj, pa saj sem si ga tudi želela.
O mater … saj ne vem ali naj me bo sram ali ne, kajti niti trohice sramu ne občutim. To je bilo najino, to sva bila midva. Do takrat, ko sem bila enkrat jezna nanj, ker … ne vem, je že kaj takega bedastega naredil in nisem hotela z njim seksati, pa je užaljeno vzel v roke telefon in poklical drugo. Takrat mi je dvignilo plafon in sem ga vrgla ven. Po tistem se kar nekaj časa nisva videla. Počutila sem se ponižano, čeprav sem vedela, da se dobiva tudi z drugimi, samo vedeti tega nisem hotela. Saj sem tudi jaz imela še druge, pa kao neke resne veze, samo midva sva bila … kaj vem, od vedno, bila sva midva. Ko sva se zdaj pogovarjala o tem je rekel, da mu je žal, ker se je takrat tako obnašal, da mi ni stal ob strani, ko sem ga res potrebovala, ko sem se selila stran od družine, ko mi je ex težil in sem klicala policijo pa je prišel on in ni reagiral kot bi moral, ker … ker pač ni. Za nazaj se mi ni treba opravičevat, ne čutim, da mi je karkoli dolžan. Razen tega, ko je, preden sem se potem odločila, da bom imela otroka z drugim, rekel, da se z mano ne bo poročil, ker nisem Srbkinja, ker morajo it svoji k svojim. Danes ne misli več tako, meni pa … ne, ni mi vseeno, ampak to je passe, to je bilo, »midva« sva se končala pred sedmimi leti, ko sem izbrala Mojega, ko sem se zaljubila vanj. V druge oči, druge kretnje, šobe, zven glasu, gibe telesa …
Dejstvo je, da sem ga imela noro rada. Noro. To, kar sem čutila do njega, se ne da opisati, ne najdem besed. Zanj sem bila pripravljena naredit vse. Ni je bilo stvari, ki bi mi preprečila dobiti se z njim. Niti oče ni mogel iz mene izbiti ljubezni do njega, niti drug fant, niti dejstvo, da sva si različna, niti … ma nič. Vsi moški, ki so na moji srčni strani, so kopija njega. Imajo črne lase, temne oči, so poraščeni, možati, z globokimi glasovi … skratka po njem sem umerila okus za moške.
Ko sem ga pred tremi leti srečala na otroškem igrišču in me ni spoznal mi je nekako odleglo. Ok, najina zgodba je končana, sem si mislila. Pa sem ga predlanskim srečala na Gući. Bil je le kak meter stran od mene in samo pocukati bi ga morala za rokav in bi bila skupaj. Pa ga nisem, šla sem mimo njega, ker me je doma čakal Moj. Nisem hotela vznemirjati preteklosti, sicer pa, sem si mislila, saj me tudi on očitno več ne spozna. Potem pa … je v torek stopil skozi vrata tistega lokala in moj pogled se je prilepil nanj kot Uhu lepilo. Potem ni obstajalo nič več, ne njegovi prijatelji, ne moje prijateljice. Šla sva ven, na sprehod, kot dva najstnika. Le da ne več z roko v roki ampak z roko pod roko. In sva se pogovarjala, obujala spomine, ki jih sploh ni treba obujati, ker so bili vse okoli naju. Kot bi sanjala …iskal me je. Več kot leto dni se je vsak dan vozil mimo hiše, v kateri sem nekoč živela in … »Upal sem, da boš prišla ven, tako kot si včasih, in mi pomahala.« Ni hotel vedeti, kje točno stanujem, ker je vedel, da imam resnega partnerja, ni pa vedel, da sem donedavna stanovala samo nekaj metrov stran od njegovega nekdanjega doma in se vsakič, ko sem šla ven, spomnila na to, kaj vse sva počela na tistih stopnicah. In na hodniku. In v njegovem stanovanju. Nekateri spomini postanejo sčasoma rutinski, samoumevni. Midva se res ne bi smela srečati. Ko sem mu šla zadnjič skozi lase … tiste goste črne skodrane lase … in ko sem naredila skok v njegove oči … in ko me je on prijel okoli pasu … tako gentlmensko, nežno a odločno … ko sva bila spet doma … in njegovi poljubi … tako znani …
Naju niti 200 km ne bo zaustavilo, da se ne bi spet srečala. In za take budale je vsako življenje predolgo. In zgodba vedno znova nedokončana. Zapreš vrata, pustiš odprto okno. Zapreš okno, odpreš linico v vratih. Zapreš linico, zvrtaš luknjo v steno …
Šest dni je od najinega srečanja in tri dni od zadnjega pogovora. V teh petih dnevih mi je bilo kar nekajkrat zelo hudo. Tamalima sem se izmaknila z izgovorom, da mi manjka čefurske glasbe, vzela radio in si na vrtu zavrtela nekaj cd-jev ter med poslušanjem počasi lezla nazaj … v tisti čas, v najin čas, ko sem še hodila v disko, ko sem vsak vikend preplesala on pa je prijateljem ponosno kazal katera je njegova punca. »Tista na odru, vidiš, tista je moja.« Na trenutke mi je bilo tako hudo, da mi je bilo za znoret. Na trenutke sem padala v občutek izgubljenosti, kot bi del mene umanjkal, kot da se sploh ne poznam. Kot bi v teh sedmih letih, kar se nisva srečala, kar nisva imela kontakta, postala nekdo drug, nekdo, ki ga sploh ne poznam. Definitivno sem izgubila smisel za humor, za počenjanje najbolj norih reči, za plesanje, žuranje. Saj ne, da se mi je prej fučkalo za življenje ali da sem bila neodgovorna. Bila sem drugačna, bolj na izi, znala sem se zezat, imela sem domišljijo, ki mi je delala 100 na uro in On je bil več kot pripravljen zadovoljit moje nore želje, ideje. Definitivno prej nisem bila tako resna, zadrgnjena, trezna, če hočete. Nisem tako planirala stvari, prepuščala sem se toku, pa kar prinese prinese. Zdaj pa … brr … who the fuck je ta Katarina v ogledalu? In da je vse še bolj skeri se tudi on počuti nekako tako … da je dosegel že vse, kar je hotel, oziroma da je že presegel svoja pričakovanja in sploh ne ve, kaj naj še počne. OMG to je tko … »jaz« razmišljanje.
Nekajkrat me je v teh šestih dneh imelo, da se ga napijem ko stoka, pa … tamalidve in to … Nekaj čikov sem skadila, pa tudi ni bilo prav, ker … če že tamalima težim, potem tudi jaz ne smem. Eh … odpirala sem časovno spiralo in z glavo naprej lezla vanjo. Še vedno imam slike, ki sva jih posnela z mojim fotoaparatom. Ko se je zviral na stopnicah pred blokom … pa ko si je hotel slikati obraz in je na sliki samo njegov nos od zelo blizu. In potem sem se spomnila njegovega obiska po rojstvu tavelike. »Tako lepa še nisi bila nikoli,« je rekel takrat. No ja … Z njim se ni mogel kosati noben moj fant, niti moj ex ne. Joj joj … res sva bila brez sramu .. no, sva še vedno. In meni je to še smešno. Pa saj … kako pa naj človek sicer reagira ko pomisli na vse, kar sva v 13 letih naredila. Dve budali … taki ljudje se res ne smejo srečevati. (In potem prasnem v huronski smeh, vstanem in poiščem album. Tamala me čudno gleda kaj se tako režim, jaz pa poiščem tiste tri fotografije, na katerih je On in ji pokažem tisto, na katerem je slikan njegov nos. Sicer pa je isti … izraz na obrazu, nasmeh, frizura … po moje bi se tudi zdaj lahko takole zviral na ograji kot se je pred … 19 leti? In ja, tamalidve ga poznata, seveda, saj je hodil k nam na obisk tudi čez dan. Na kavo. Kot prijatelj, seveda.)
Vseh teh šest dni ga nisem klicala, ker ga tudi prej nikoli nisem iz obzirnosti do njegovih … no, zdaj do njegove žene. On je klical mene, tudi zdaj me je in me še bo, on ve, kdaj mora poklicat, on mora dokončat opravičevanje. In mi še enkrat povedat, da je bil budala, da bi zdaj drugače, da je ugotovil, da sem mu pomenila več, ko je bil takrat pripravljen priznati. Jaz pa … bi se igrala z njegovimi lasmi in se potapljala v njegove oči, potem pa … bi šla domov k Mojemu. Meni ni žal za nič. Je pa lepo bit doma.
p.s.: Mojemu sem vedno rekla naj se ne boji tistih, ki jih srečujem zdaj, ampak tistih, ki jih že poznam, s katerimi imam nedokončane zgodbe, s katerimi sem imela »nekaj več« kot le običajno romanco. Dvomim, da je razumel …
p.p.s.: Zakaj me ni sram? Zato.
Tiana pravi:
Vau. Te je pa prerukalo. Dober začetek leta.
Pognalo ti je kri po žilah, dvignilo adrenalin, ogrelo dušo…, trepetala si in uživala…kaj hočeš še več?
Dobre vibracije si prenesla v to leto. Naj ti traja.
Smejim se, kajti čutim, da si srečno “zadeta”.
Naj te drži.
4. januar 2010 ob 08:05
katarina pravi:
hvala za darilo. sej si mi ti poslala, mar ne. šle smo v kino in na tortice. res naj naj lepša hvala, zelo smo bile presenečene.
4. januar 2010 ob 08:09
saso pravi:
Pa dobr, al je blo kaj al nič;((((
4. januar 2010 ob 09:00
katarina pravi:
telesno razen nekaj poljubov še nič.
)
4. januar 2010 ob 09:01
saso pravi:
Uf sem bil že ljubosumen:)))
4. januar 2010 ob 09:12
katarina pravi:
za to bo še čas.
)) lahko se boš tudi razpočil, če boš želel. od ljubosumja seveda.
4. januar 2010 ob 09:14
saso pravi:
pa sej ti ga privoščim no:)))
Se bojim, da se ti bo glede na krizo zarasla nazaj:)))
4. januar 2010 ob 09:41
katarina pravi:
4. januar 2010 ob 09:44
katarina pravi:
aja, a veš kok sem tupa, ne. on komaj čaka, da se srečava, jaz komaj čakam, pa se grem še v konzorciju zmenit za knjigo, da bom ja dlje časa stran od njega. namesto da bi takoj po službi zdirjala tja ali pa celo eno uro prej šla iz službe. fak no … res sem en moron. al pa to pomeni kaj drugega.
4. januar 2010 ob 09:45
saso pravi:
No pa ravno danes popoldan ko sem te hotel povabiti na kavo. Nič te bom pa od 16 ure naprej neprestano klical na mobita- da vama ne bo dolgčas:)))))))))))
4. januar 2010 ob 09:55
katarina pravi:
4. januar 2010 ob 09:56
MMMZ pravi:
Bodi srečna in uživaj. sem vesela zate. to je tisti občutek, ko se ti šibijo kolena, ko ga pogledaš in v želodcu butajo valovi????????
zaslužiš si srečo in to leto bo očitno noro zate…
pa saj to potrebuješ, da lahko delaš načrte in noriš naprej, da ne obstaneš na enem mestu…
4. januar 2010 ob 10:24
katarina pravi:
sem kr mal razočarana. sem pričakovala kakšno kurcanje. halo, pa človek je ja poročen. zdej ste me čist presenetle. to ej vendar nesprejemljivo, zato pa skozi ves post ponavljam, da sva budali, brez sramu, itd.
oh, zdaj se pa nimam s kom kregat.
4. januar 2010 ob 10:30
saso pravi:
pa ravno to sem ti hotel povedati pa nisi zastopila:)))
BOŠ PUSTLA POROČENE PR MIR!!!
4. januar 2010 ob 10:59
katarina pravi:
bom. vse tiste, ki nikoli niso bili moji.
)) tale, se pardoniram, je bil bol davno prej preden je spoznal svojo ženo. kdo ji je pa rekel, da se omoži z njim. sicer je imela pa zdja mir prede mano … celih sedem let. viš, čez sedem let vse prav pride. 
))
4. januar 2010 ob 11:01
bima pravi:
uuu mater, potres bo….: )
4. januar 2010 ob 11:08
saso pravi:
STRAŠNA SI:)))))))))))
Kje so vse “moralistke”?
4. januar 2010 ob 11:12
katarina pravi:
ja ni jih, očitno. pa zdaj bi imele tako šanso, da me zmerjajo s kurbo.
)))))))))))))) meni se itak sladko jebe za to. in še za kaj drugega. alo srce … evo me, dolazim. skidaj gaće 
)))))))
4. januar 2010 ob 11:30
bima pravi:
a že zdele pičiš?….neučakana ha….hahah…no, pa uživajta…
4. januar 2010 ob 11:38
katarina pravi:
ne ne, čez ene 5-6 ur se šele vidiva. počasi … mal se je treba še pacat v pričakovanju … mogoče bm pa zatrokirala, mogoče bova pa … ne ne, ni mogoče. prej zna bit, mi bo povedal naslov po telefonu in ko bom odprla vrata stanovanja … zagledala njega .. golega … redi stedi go.
)))))
4. januar 2010 ob 11:41
bima pravi:
oooo kak sem ti fouš….če sta pa v stanovanju zmenjena…se pa kr prprav…na najhujš ajmeeee….me že zdele zanima nadaljevanje tega posta….a ga lahk prčakujemo?….firbci kaj češ..:):)))
4. januar 2010 ob 11:44
katarina pravi:
nadaljevanje ti lohk kr takoj povem. jaz se bom smejala
)))
“a tkole je to šlo”,
“ok, tole sem tut pozabla”,
“a veš, da ne vem kako ti paše, da ti ga fafam, dej spomni me”,
“hm, ti si tut pozabu tole pozo”,
“ej, kdaj si se pa nauču tko dobr lizat”,
“pa ti si res ena budala, mal pavze prosim”,
“ej, božala se pa nisva, to pa ne velja, me varaš al kaj, da si to vnesu v najin seks”,
“a božu bi se, no pa prid k men, medo”
“huh zdej pa vem, zakaj sem tolk dolg s tabo”
“ok, še enkrat, pol pa dost” …
take sva mela včasih, danes ne bi smelo bit kaj dost drugače. budale, kaj češ.
4. januar 2010 ob 11:50
bima pravi:
hahahha…dobr da nimam inkontinence…ker bi bla zdele vsa poscana…
ampka vseen napiš kako je šlo…da se bomo vsi ostali al naslajal al pa zgražal….jaz se bom definitivno naslajala, pa slinla….hahahahah
4. januar 2010 ob 11:57
katarina pravi:
… pa glede na to da sva se oba k konkretno zredila znabit, da se bova bolj kotalila kot skakala, ker se nobenmu ne bo dal kaj preveč prav res skakat. bova tko k dva stara psa, k se gonta. sej veš, sam tolk da je not, pa tut če nč ne miga.
)))))
p.s.: upam, da nepride pol kdo mem in naju z mrzlo vodo polije.
4. januar 2010 ob 11:59
saso pravi:
Najlepše mi bo če mu ne bo vstal:))))))))))9
YUHUUUUUUUUUUUUUU
4. januar 2010 ob 12:02
katarina pravi:
4. januar 2010 ob 12:03
saso pravi:
a si zamisliš ko boš vsa razgreta v njegovem stanovanju da vstopi notri njegova žena z otrokom v eni roki in torbo v drugi???
Po licih ji bodo tekle solze in dramatično se bo….
JAZ NE BI ŠEL NA TVOJEM MESTU!!!
4. januar 2010 ob 12:22
bima pravi:
sašo….tale tvoj komentar je tudi meni dal mislit…..jaz sem avtomatično pomislila, da je našel kako drugo stanovanje in ne njegovo družinsko….da je vsaj tolk “pameten”….al kako?…če bi bilo družinsko, jaz ne bi niti v bližino šla, kaj šele vstopila not…
4. januar 2010 ob 12:40
katarina pravi:
no taki budali pa spet nisva.
))) tega pa že jaz ne bi naredila, če bi se pa nmjegova žena hotla ločit zaradi mene bi ji pa prijazno obazložila, da to najino srečanje nima veze z njo, da se midva poznava veliko dlje, da imava nekaj, kar ona z njim nima. in glede na to, da je on izjemno dobro poskrbel za svojo družino sploh dvomim, da bi se hotla ločit. sej pa se njen mož daje dol z drugimi že od njune poroke dlje, torej … ji je ali vseeno, ali se tješi s tem, da spi pa pri njej in ima otroke z njo, ali kaj drugega. me sploh ne zanima. stanovanj je v kranju in ljubljani kolkor češ, pa apartmajev tut. in noben od naju ni tko bogi, da si ga ne bi mogla privoščit. kr na izi .. pri njem doma sigurno ne bova, lahko bi pa – teoretično – pri meni doma. jeseni, recimo. 
4. januar 2010 ob 12:53
okroglo pravi:
4. januar 2010 ob 12:55
saso pravi:
si pa najdeš opravičila za potešitev tvoje spolne sle:)))
ti, ti, ti!!!
4. januar 2010 ob 12:57
katarina pravi:
okroglo: sej sem zapisala, da ne bova pri njem doma. lahko pa, recimo v stanovanju moje prijateljice, ki mi ga prijazno odstopi. ali pri kakem njegovem prijatelju, ki je na počitnicah. ali … dejmo no mal domišljije uporabit.
4. januar 2010 ob 12:57
katarina pravi:
saso: nej se ti pimpek posuši od same zavisti .
)))))
4. januar 2010 ob 12:57
okroglo pravi:
aha, v redu katarina…sva istočasno pisali:)) sem se oddahnila
4. januar 2010 ob 12:57
katarina pravi:
4. januar 2010 ob 12:59
katarina pravi:
saso: mimogrede, ne gre za potešitev spolne sle. men je v celibatu celih 4 mesece čist ok. gre za nekaj drugega. vidim, da spet nisi prebral celega posta. damn ;(
4. januar 2010 ob 13:00
saso pravi:
še dobro da pada sneg – mogoče ti zapluži avto pa ne boš mogla do njega:))))
4. januar 2010 ob 13:01
katarina pravi:
4. januar 2010 ob 13:02
saso pravi:
pa kolk mam jaz tebe rad:)))
4. januar 2010 ob 13:04
bima pravi:
ja, pol če bo pa slučajn avto v igri, pa le rukni kako lopato v prtljažnik
))))…sej veš, v slučaju če vaju kak plug total zapluži s snegom, pol pa nauta mogla ven iz kupa snega….:)))))
4. januar 2010 ob 13:11
katarina pravi:
… bom jest molila, da bo ja čim večji kup, da bova čimdlje skupi.
sej po moje bi blo bolš, da se sploh ne vidva, ker zna it čustveon tu mač naporno. me je kr mal strah. ne vem, če si to lahko privoščim, to čustveno kolapsiranje.
4. januar 2010 ob 13:12
saso pravi:
najbolj se bom pa smejal ko bosta spoznala vsa napljena, da ni kondomov:)))))))
yuhuuuuu še je pravica na svetu!!!!
nič se ne bomo kurbali!!!
joj kje je Dragica da bi ti tale tvoj izlet razložila:))))))))
4. januar 2010 ob 13:15
katarina pravi:
kondomi? kaj je to? tega pa jaz in on nisva nikol uporabljala. si mal zamešal sašo. kondomov ni blo pri nama.
))))) ti maš tut že mal demence, a ne. 
)))))) sicer pa … če sem bla 13 let z njim ma menda tolk dolgega, da potrebujem ta veliko črno smetarsko vrečo. 
)) z uiber debelo lastiko na koncu.
4. januar 2010 ob 13:17
saso pravi:
ej lahko se boš šla pa še virtualni grupni sex danes!
Ko ti bo prihajalo se spomni na nas kateri bomo držali pesti, da boš končno po dolgem času okusila slast orgazma:)))
jaz bom držal fige:)
4. januar 2010 ob 14:11
katarina pravi:
a ne ne, moj orgazem pa ne pride kr tko. ajde vaginalni, tisti drugi pa ne. za to se je pa treba ekstra potrudit. in dvomim, da se bom mela dans čas s tem ubadat, to lohk nardim tut ko sem sama. sicer pa eto romantike, človek je naročil sneg. če to ni krasno … pa baje mi je še medvedka prinesel, da bom mela s kom spat. joj ta njegov humor … najprej ga bom zbutala, pol pa dalje.
4. januar 2010 ob 14:13
saso pravi:
a to ti bo prinesel tistega medvedka iz Kitajske katerega so nežne otroške roke, uboge sirote za dva zrna riža naredile:(((
In mu kupujemo te medvedke in podpiramo sužensko razmerje tam na daljnem Kitajskem. Če to ni krivica na tem svetu:(((
4. januar 2010 ob 14:19
katarina pravi:
tega medvedka sta kr njegova mama in oče nardila.
))) se spomnim, ko so mu začele poganjati dlake na prsih, pa se je bril zato, da bibil ja čimprej kosmat kot se “spodobi”. 
))) kolkor se spomnim mu sicer nikoli niso tolk zrasle kot mojemu, ki ima res občudovanja vredno lepo krzno. ravne dlake, svetleče … mmmm ….
4. januar 2010 ob 14:25
bima pravi:
ma, Sašo se prav na vse kriplje trudi, da bi te odvrnil od “dejanja”…pa mu po mojem nau ratal….heheeh….si bo nohte zgrizu še na nogah od foušije….hahahah
4. januar 2010 ob 14:54
katarina pravi:
al pa si ga bo do krvi zdrkal od silne muke.
))) viš to foro, on je kao danes mene hotu na kavo povabit, a vabiva se že eno leto, če ne še več. če bi zavist gorela bi sašo dons zgoru.
4. januar 2010 ob 14:55
blažka pravi:
Upam, da vaju tale snežni metež ne moti, če sta slućajno ravno v…khm, khm, ….akciji
4. januar 2010 ob 16:14
MMMZ pravi:
pa kaj če je poročen? taki so najboljši, ker se potem oblečejo in gredo domov in imaš mir.
uživajta, med vama je kemija, ki bo vladala tudi pri 60 letih.
da se bo ločil, to pa ne bo šlo. sklepam, da je poročen s srbkinjo in ti se ne ločujejo kar tako. srbska posla… ( sem sama iz te veje).
seks v avtu, dobra stvar, le glejta, da vaju policija ne dobi. si lahko misliš kako bi gledali svojega kolega brez gat, pa na ročno ne pozabita…..in ugasnita radio v avtu, da ne sveti in se ne bodo vajine riti videle v vetrobranskem steklu…
4. januar 2010 ob 17:20
Tiana pravi:
No, vidiš, sladko se nepričakovano po novem lepi nate (tortice, sedaj pa On). Naj bo sladko celo 2010. leto!
Nora si. Prijetno nora. Da bi moralizirale, ker je poročen? Hmmm… Če paše njemu, če paše tebi… kdo smo potem mi, da bi sodili?
Vzami si. Živi. Uživaj. Imam občutek, da te nosi.
In mogoče, res mogoče malo..si želim, da bi tudi mene (še kdaj) poneslo… Neponovljivo je, ko drhtiš pred prvimi poljubi, dotiki …
Predstavljam si te, da v teh trenutkih dehtiš, da si zadovoljna in zadovoljena…
Mislim nate in privoščim ti!
4. januar 2010 ob 17:23