Božič, novo leto in vse kar sodi zraven
Božični večer je bil fantastičen. Imamo smreko in to ta pravo, imamo dovolj hrane (v resnici imamo fasnge za en mesec), same smo in kar je najpomembneje vsem nam trem je kul, da smo tukaj in skupaj. Sicer nam je štedilnik spet umrl, predvidevam, da se je med žice spet zapletla miš, a umrl je ravno pravi čas, torej, ko je bilo pecivo pečeno. In pa ja, pralni stroj dela. Mislila sem, da je šla črpalka za vodo, pa ni.
Danes je nedelja in gremo popoldan v Ljubljano oz. v Kranj. Tri dni bomo tam, jaz bom delala, tamali se bosta s prijatelji. Seveda bom tudi jaz obiskala nekaj prijateljic, v torek zvečer gremo tudi ven, a prvenstveno grem delat, saj brez dela ni .. denarja. In dela imam zdaj ogromno. Kot sem že v enem postu prej omenila, dobim marca priliv, ki bo vsaj enkrat večji od tega, ki ga dobivam zdaj. Zdaj lahko povem za kaj se gre. Podpisala sem pogodbo za delo v podjetju, ki se širi in potrebuje točno tak kader kot sem jaz. Sreča? Absolutno. Podjetje je v mestu, delo mi predstavlja neverjeten izziv, pa še visoko motivirano je (razlagajte si po svoje). Končno bom lahko delala vse kar znam in še nadgrajevala svoje zdajšnje znanje. In to neomejeno, kar je zame itak največji rajc. Zato pa moram januar izkoristit za to, da podjetje, v katerem sem delala do sedaj, pospravim, da uredim vse dokumente, da naredim inventuro, odpis, skratka da naslednici prepustim pospravljeno delovno mesto. Tako sem vesela, da sploh ne morem opisati. Februarja se potem tudi v Ljubljano ne bom več vozila, v novo službo bom šla pa lahko tudi s kolesom. Joj kakšen izziv me čaka … Ostajam pa s.p.. Moja želja in cilj sta še vedno objavljanje starih hiš in komaj čakam prvi posel.
Avto je zaribal. Zmanjkalo je olja. Ne ne, nobena lučka ni posvetila, niti ko je bil avto kaput ni svetila, zato se niti malo ne čutim krivo za to. Seveda bom jaz plačala popravilo, čeprav so mi ga odsvetovali, a popravilo stane 300 evrov, nov avto pa dosti več. In če bomo sedaj zamenjali ventile, teflone in tesnilo glave pomeni, da avto ne bo več žrl olja in bo spet vse ok. Ker bom avto s februarjem uporabljala bistveno manj kot ga sedaj ga bom imela še dolgo. Razen če ga iz gole naveličanosti ne bom zamenjala, kar pa ni verjetno. Imam ga že pet let in mi je čisto dobro služil.
Novo leto bo prineslo še nekaj pomembnih prelomnic. Tamala bo šla jeseni v internat in ostala bom sama v hiši. Še pred tem bomo celo poletje urejali drug del hiše, da bosta imeli na jesen svojo sobo in kuhinjo. Najbrž bom napeljala tudi mestni vodovod, čeprav je z vodo zdaj vse v redu. Internet bom definitivno napeljala, ker pa gre en del po isti trasi kot vodovod je smiselno, da istočasno v jašek vržem še vodovodne cevi.
Sigurno grem jeseni v šolo, saj se bomo tudi na ta način s tamalima videle večkrat na teden. Magisterij lahko počaka, ker ga ne potrebujem, gradbena šola pač ne. Zlasti zato ne, ker očitno ostajam trdno v gradbeništvu in je skrajni čas, da si pridobim tudi uradno potrdilo, da nekaj iz tega foha znam. Kot rečeno pa komaj čakam na nastop dela v novem podjetju, ker bom lahko delala prav vse, kar znam in kar sem kdajkoli želela v zvezi z okni in vrati še naredit.
Sivka ni umrla. Niti ena sadika, niti tiste najmlajše ne. Računam, da bom konec februarja nasejala dve gajbici novih sadik in jih presadila v lončke tam nekje konec maja. To se mi je lansko leto najbolje obneslo, saj so samo tiste sadike obstale in se ukoreninile. Me pa zanima ali bodo spomladi lanskoletne že cvetele. Pjotr je rekel, da sadike, ki jih dobimo iz semen, ne cvetijo. Dvomim, da je to res. Če pa je, jih bom pa pač imela samo za okras njive/vrta.
Drva moram nasekat. Nažagat. Pa premišljujem o tem že nekaj časa in sem se odločila, da jih ne bom sama. Jih ne znam, poleg tega niti žage nimam(ki jo bom sicer enkrat kupila), pa bom raje koga prosila in plačala, da jih nažaga. Tako ali tako moram tisti kup drv, ki so ostala po sesutju prve strehe in stropa, razžagat in pospravit, pa je potem bolje, da jih čimprej. Bo pomlad toliko lepša, ker tisti kup zavzema kar velik del vrta.
Toliko načrtov imam za leto 2010 in tako vesela sem, da mi gredo stvari na roke. Tiste najpomembnejše, delo, tamali, hiša, denar. Na tamali sem itak uiber ponosna, bolj ne bi mogla bit. Zdravi sta, dobro se razumeta, znata delat, znata se organizirat, nič jima ni preveč težko … niti iti peš v mesto na tortice … Joj kako ju imam rada. Zato tudi komaj čakam, da jima naredim svojo sobo, ker si jo res želita in ker si jo zaslužita. In kakšen fantastičen razgled bosta imeli s svoje sobe. Pa teraso … Zdaj premišljujem kam naj postavimo dimnik, pa za koliko naj podrem predelno steno ali naj podrem kar celo, pa take mam. Dolgčas nam res ni.
Ta božič je bil po sedmih letih prvi, ki smo ga preživele same, brez Mojega. Priznam, da mi je šlo po malem kar na jok. Saj sem ga povabila k nam, a sem itak vedela, da ga ne bo. Ko začnem premišljevati o njem me itak preplavijo mešani občutki. In na koncu še vedno pridem do istega zaključka, torej da bi ga rada videla. Zelo rada. Ampak … to je ena od stvari, ki jih bom pustila v iztekajočem se letu. Tako kot življenje v Kranju. In soseda iz službe. In še kaj. Všeč mi je, da čas teče dalje. Tako imam vedno upanje oziroma … ne upanje, zagotovilo imam, da se stvari spreminjajo, da lahko stvari popravim, naredim kako drugače in kaj novega, da lahko še to in ono in da je edini način, da nič od tega ne počnem več … smrt. Jaka tolažba, mar ne.

Sara pravi:
Če je avto dejansko zaribal, bo treba menjat še kaj drugega od naštetega.
Če boš želela, da neha pit olje, bo treba menjat batne obročke.
Sicer pa je potrebno tudi na novem avtomobilu kontrolirat nivo olja. Običajno je tako, da ko posveti lučka, je prepozno.
28. december 2009 ob 11:18
katarina pravi:
ne bi vedla, če je še kaj, ker mi je mehankar naštel vse kar je potrebno in po njegovo je to to, kar sem gor naštela. menda on že ve kaj potrebuje za popravilo.
v 5 letih nisem enkrat kontrolirala olja ker delam redne servise in tudi sicer pri nobenem avtu nisem to počela. zato pa so servisi, al kako!
če bi bilo tako kot praviš ti bi takrat ko zasveti lučka za bencin avto obstal. pa ne, a ne.
se lahko še nekaj km-jev voziš.
28. december 2009 ob 11:48
kanja pravi:
Čaki mal, a v Ljutomeru si dobila službo?
YEEEEEEEEE! Čestitam. Pa tudi za vse ostalo!
28. december 2009 ob 12:58
katarina pravi:
čakam mal jaaaaaaaaaaaaaaa … a ni to fino. pa pravijo, da se ne da, da tam ni nič. pa plača je višja kot v ljubljani.
))))))) hvala za čestitke.
28. december 2009 ob 13:03
Sara pravi:
Lučka za nivo olja posveti, ko oljna črpalka ne potegne olja ->prepozno za karkoli. Ni tako enostavno kot z bencinom
Na rednem servisu olje menjajo, če pa avto olje pije, ga moraš vmes pač dolit. Jaz moram to na novem avtomobilu, ki je stal nekaj čez 50.000€ naredit pred servisom. Je pa res, da moj avto opozori, kdaj je nivo olja nizek (marsikater, očitno tudi tvoj, tega ne počne).
28. december 2009 ob 13:35
katarina pravi:
pri mojem se lulčka ni vžgala niti takrat, ko je že zaribal. očitno je s signalom nekaj narobe. sicer pa … prej 180.000 km ni žrl bencina, potem pa naenkrat za 20.000 km požre vsega. mal čudno, ampak pustmo to. zdej je kar je, predvidevam, da ne bo žrl več, ker se tudi tako daleč tako pogosto ne bom več vozila.
28. december 2009 ob 14:18
štulič pravi:
Glej, da ti letos zapalijo vse mašine in da ti signalne lućke pro_svetlijo! cc
http://www.youtube.com/watch?v=OEqCSmXTX6o
29. december 2009 ob 13:51