Starševstvo +

Samomorilska vožnja in še klanec za povrh

(necenzurirano)

Včerajšnja vožnja domov je bila vse prej kot normalna. Še zdaj me bolita zapestji in ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako močno držala volan, Za uvod pa tole:
Od Vučje vasi do odcepa za Šentjakob sem zjutraj vozila eno uro in 45 minut, od Šentjakoba oziroma od križišča kjer cesta preide v Črnuče do Šentvida oz. do odcepa za Nemško pa …. Eno faking uro. Čez Črnuče smo šli kot … ne najdem pravega izraza. Nazaj grede so cestarji očitno že pogruntli, da so totalno zajebali z novimi semaforji in so bili eni rumeni, da je promet dokaj normalno tekel. Sicer so pa novi semaforji naredili celo štalo.

Česa res ne prenesem v prometu? Blendanja, to itak. To, da moji na pol rojaki na AC kot kreteni blendajo vsem po vrsti oz. vsem, ki ne vozijo dovolj hitro in tistim, ki vozijo prehitro, pa tistim, ki vozjjo preveč postrani in tistim ki vozijo čisto po sredini … to itak ni nobena novost, je pa najbrž posebnost slovenskih cest. Včeraj mi je MB NN … blendal še ko je bil kakih 200 m stran do mene, naj se mu umaknem, potem pa ni blendal nobenemu več, le za rit se jim je popal. Joj, kako me ima, da bi včasih sunkovito zavrla pred kakim takim nadutim egocentrikom ))
Drugo, česar ne prenesem je, da po voznem pasu prehitevam morona, ki vozi po prehitevalnem. Recimo MS CN …, prav tako včeraj pred Slov. Konjicami. Halo. Niti MB NN … ga ni mogel prisiliti, da se umakne na vozni pas, pa smo ga prehitevali po voznem. Kako že pravijo … može seljak iz sela al selo iz seljaka ….
Tretje, česar ne maram je, da se v koloni vedno najde debil, ki ne zna vozit in zjebe celoten ritem kolone. Recimo … na pomurki smo včeraj samo trije ali štirje kljub snegu vozili po voznem pasu, ki je bil čisto ok, 90-100 km/h. In potem se najdejo razni friki, ki so vozili 50, 60 km/h, zaradi katerih smo ostali (tudi šleperji) morali voziti cikcak po pasovih. Pa prehitevalni pas sploh tirnic ni imel, ampak o tem kasneje.
Četrto, česar še res res ne prenesem in kar pač vedno ob takih situacijah predvidevam pa je, da se bo večina voznikov ob dežju, snegu, poledici, vetru, skratka ob vsem drugem razen sončnem dnevu, ustrašila voznih razmer in vozila kot po jajcih. Zavirajo brez veze, zato pač, ker se jim na cesti nekaj zablešči in mislijo, da je ledeno, vozijo cikcak po pasovih, ker ne vejo ali bi vozili hitro ali ne, vožnjo pa itak upočasnijo do absurda, a potem takim, kot sem jaz, dvignejo pokrovko n jim najprej jebem vse po spisku, potem pa jih prehitim takoj ko lahko in če sem res besna celo vozim malo z njimi vštric, da vidim njihove ksihte. Pa človek no, če te je strah vožnje ne vozi, kdo te sili za volan. Pejt na bus al pa ostan doma. Dej drugim, ki znamo vozit, prihranit živciranje zaradi tvojega neznanja. VOŽNJA Z AVTOM NI DRŽAVLJANSKA DOLŽNOST, jebemti. Država vam dovoli, da tudi NE vozite.

Skratka, včerajšnja vožnja domov je trajala več tko tri ure. Kot da bi živela v Budimpešti. V Celju smo se ustavili in se cjazili do nezavesti, ker se je šleper obrnil oz. ne obrnil, prelomil na dvoje. Kakorkoli že. V takih trenutkih nujno potrebujem čik in ker ga nisem imela, pa tudi nobene revije ali knjige ne, sem telovadila z rokami, preklapljala radijske programe, brskala o predalih. Tko eno uro smo polžili do Dramelj. Ko sem potem le pognala kobilco s polno hitrostjo proti domu mi v daljavi nekdo blenda, naj se umaknem. »Ja seveda, vaša visokost, vam se najbrž zelo mudi, mi vsi ostali pa smo z največjim veseljem polžili eno uro in res nimamo nobene potrebe niti želje vozit hitreje. Dovolite, da se vam umaknem v šleperje, ki vozijo mimo mene, ker vi res potrebujete prosto pot, meni pa se, kot rečeno, prav nič ne mudi.« Pred tunelom je potem zavrl na 100 km/h, kar je ediotizem erste klase, kajti po pravilu se taki duvatorji pred cestninskimi, pred radarji in pred predori vedno kao držijo pravil, drugače pa vozijo 160 … Km/h. Ima muda da jebe na prazno, al nema muda da jebe na puno. Taki ljudje imajo najbrž tudi dokaj prfuknjen karakter, ampak to mene res ne zanima. Skratka … do Maribora ništa posebno, potem pa, na pomurki … ajme meni.
Da so šele zdaj prišli do izraza preozki pasovi, mi najbrž ni potrebno posebej razlagati. Tirnice prehitevalnega pasu so se kar stapljale s tirnicami voznega (ali pa jih sploh ni bilo), ko sem peljala mimo šleperjev sem volan držala na trdo kot še nikoli, ker sem imela občutek, da me bo kar odpihnilo, mimo njih sem pa peljala zato, ker je bilo na pomurki 90% vseh avtomobilov …. šleperjev in drugih tovornjakov, ki so vozili v kolonah. Ko sem na pol poti v daljavi zagledala na voznem pasu nekaj, kar me je spominjalo na volva sem si rekla »super, tale najbrž vozi dovolj hitro, da grem z njim naprej« a ko sem prišla do njega sem z grozo ugotovila, da vozi 50 km/h in sem morala zelo hitro menjati pasove, ker sem imela jaz 90 km/h noter. Jebote …

In potem klanec. Ker živim na hribu, jasno, moram po klancu gor. To mi je svanulo nekje pri Križevcih in začela sem premišljevati po katerem klancu naj sploh grem gor, da bom na vrh tudi prišla. Pred leti sem živela v Kranju pri Iskriemeco, kamor sem prišla seveda samo po klancu in ker sem imela Omego, ko je imela zadaj pogon, je avto tiste dneve, ko je bilo zaledenelo in sneženo pač stal pred blokom, ker z njim nisem mogla nikamor. Seveda sem avto kasneje prodala in je od takrat že kar nekaj let, a strah pred klanci je ostal in … ko sem zavila ob cerkvi gor v prvi prestavi, se nekaj časa mučila (očitno prenežno) ter naposled zavila na stran in klicala prijatelja »Ej ne morem gor, obtičala sem na sred klanca, avti pa vozjo kr mem mene. Sej mam zimske gume in to, ampak ne morem gor, ne znam pa avta obrnt« mi je svanulo, da me je strah popolnoma okupiral. Če sem lahko vozila po AC 110 km/h bom tudi v ta jebeni klanec prišla. In sem speljala, najprej spet prenežno, potem pa sem kar dodala gas, malo povijugala in … prišla na vrh. Moj avto nima niti tone, to ga mal jebe, ker nima neke pametne teže, ampak če živim na hribu bom pač morala premagat ta strah pred klanci in se naučit vozit po njih. Tudi obračat avto, jasno (pa da ne bom preveč pametna, zdaj že vse jutro študiram kako naj pridem dol, ker imam v glavi en hud scenarij, da mi namreč ob spustu ne primejo zavore in se zakantam v hišo nasproti klanca, čeprav imam nove zavore. Bomo vidli, ko sem bom spravila v mesto. Morda bom šla tudi peš. ) ).

Zdaj grem pa po drva.

p.s.: v mesto sem prišla … z avtom. ))

Št. komentarjev: 6

1. skery pravi:

   Če smem vprašat kakšno makino pa voziš?

   15. december 2009 ob 13:58

2. WildWind pravi:

   a za CPP si že slišala ? )

   15. december 2009 ob 20:30

3. Tina pravi:

   Se ne bi mogla bolj strinjat. Izpita za avto pač ne more met vsak, če nimaš nčl občutka za avto, ga pač ne morš furat. Sej tud kirurg ne more bit vsak. In isto me totalno razpali, ko se folk fura 40 namest 90, pa jim ne potegne, da je to velik bolj nevarno, kukr če bi pelal vsaj 70, ker majo tko v 4ih metrih za ritjo nabasen tri avte, ki jih hočjo prehitet in se jim bojo zaletel v rit, ko bo ta debil spredi zabremzu, ker se mu bo kej poblisknl.
   Res, včasih si želim da bi lohk bazuko vzela s sabo v avto.

   15. december 2009 ob 22:10

4. katarina pravi:

   skery: kia rio 1,3. to pa zato, ker imam pretežko nogo in sem se kar sama “zabremzala”.

   WW: ampak to nima veze z CPP-ji. v njih valjda en piše, da moraš vozniku, ki te prehiti, blendati. ali pač?

   16. december 2009 ob 07:11

5. slocar pravi:

   dobro da si par dni nazaj pljuvala po 3 mladeničih ki so se zvrnili čez cesto, sedaj pa beremo kako prehitevaš po desni itd??!! dvojna merila Katarian kot vedno, ena so zate ostala za druge

   16. december 2009 ob 11:55

6. katarina pravi:

   prehitevam jaz 90 km/h, tisti bedak pa 70 km/h po prehitevalnem. pa je bil vozni prazen, pa ni hotel zavit nanj. ti bi se vozil za njim do nezavesti?

   16. december 2009 ob 12:43

Povej svoje mnenje