Kje se konča ljubezen in začne posesivnost?
Oni dan me je Barbara (in še ena fanatična ljubiteljica živali) pri zapisu o Zorici, ki jo je zbil avto in sem jo peljala na operacijo k veterinarju (hvala za dobre želje, je že zdrava in ok, kmalu bo šla spet ven, da se bo lahko spet vrgla pod avto. Upam, da zdaj že ve kako se je treba pravilno vreči, če hočeš naredit uspešen samomor. – malo črnega humorja ne škoduje, kdor ga ne razume, naj ne bere zgodnjih vrstic. ). Zapisala je, da če bi imela žival resnično rada, da bi jo imela v 24/7 v stanovanju. Le na tak način se očitno pokaže ljubezen do živali in po tej logi imajo svoje krave najbolj radi tisti kmetje, ki jih imajo od rojstva do smrti v štalah in nikoli ne ugledajo sonca. Tudi moj sosed ima po tej logiki veliko raje svoje svinje kot jaz svoja mačka, saj njegove svinje vidijo nebo samo ko jih iz štale tovorijo na tovornjak in peljejo v klavnico. Mislim, da sem dovolj nazorno pokazala kaj s mislim o Barbarinem prepričanju, ki je žal zelo razširjeno med fanatičnimi oboževalci živali, katerih ljubezen se konča pri … psih, seveda, in ki obvladujejo naša Društva za zaščito živali. In prve roke sicer lahko zatrdim, da niso vsi člani teh društev take sorte, nekaj jih pa vendarle je in tisti so tudi najbolj glasni. Kakorkoli …
Ta zapis naj služi za tehten premislek o tem, kaj pomeni imeti rad in kako svojo ljubezen do stvari/ljudi/živali izkazujemo.
- Je tisti, ki vsako nedeljo glanca svoj pleh in ki dobi živčni zlom, če se kdo vanj vsede z umazanimi čevlji, zaljubljen v svoj avto ali premaknjen?
- Je tisti, ki svojega psa vozi k frizerju in manikerju, ki ga vsak teden kopa in mu dela frizurco, ki ga nikoli ne spusti na tla, če tla niso čista, ki ga takoj, ko malo zahladi, obleče v oblekco, normalen ali fukjen?
Svoji hčeri imam neizmerno rada. Resnično. Zdaj, ko je vozniški izpit pred vrati in ko vem, da bosta začeli hodit s prijatelji ven, me je občasno na smrt strah, da bi se jima na cesti kaj zgodilo, toda … Naj ju zaradi tega, ker ju imam resnično rada za 24/7 zaprem v stanovanje, da se jima ne bi slučajno kaj zgodilo in bi pristali … bognedaj … v krsti? Mislim, če lahko pravo ljubezen izkažem samo na tak način …. in hčeri mi pomenita veliko veliko več kot Zorica …
Mislim, da ga ni človeka, ki ne bi vsak dan nosil glavo na prodaj. Jaz jo vsaj 4 ure na dan, ko sem na AC, pa tudi doma se mi kaj hitro lahko zgodi nesreča. Se bom zato do konca življenja zaprla in čakala na … smrt. OMG kakšen cinizem.
Kje se torej konča ljubezen in začne fanatična skrb, pokroviteljstvo in prepričanje, da smo mali bogovi, ki odločamo o tem kdaj bo kdo umrl, kdaj se bo komu kaj zgodilo, itd? Mislim, da mi ni potrebno posebej poudarjati, da si nikakor ne želim, da bi katerakoli žival končala pod kolesi. Sama še nikoli nisem povozila nobene živali, sem jih pa videla malo morje bodisi na pol zmasakrirane bodisi kot palačinke. Še po vseh teh letih nisem ravnodušna do teh prizorov, kar si v bistvu štejem za dobro. Svoje živali imam res rada, a moja ljubezen se konča pri njihovi »naravnosti«. Prepričana sem, da ima vsaka žival pravico živeti na prostosti, zato mi živalski vrtovi, trgovine z živalmi in živalske farme niti pod razno niso sprejemljive n vredne finančne vzpodbude. Ampak na to nimam vpliva, kot da ga nimam na to, da je nekaterim ljudem več vredna žival kot človek, da živali prej nudijo svoj dom, kot človeku kos kruha. A tudi na to ne morem vplivat. Lahko pa vplivam na življenje živali, ki sem jim sama ponudila dom in lahko vplivam na ljubezen, ki jo čutim do njih in svojih dveh hčera. Prvih ne zapiram za štiri stene, niti jih ne lovim v kletke, hčerama pa moram dovoliti odhod v svet, ker nista niti moja last, niti ni njuno poslanstvo do smrti živeti za štirimi stenami.
barbara pravi:
Me čakaš, ane?
Cesta ni naravno okolje živali, mesto tudi ne. Tudi psa si spuščala ven, ker se ti ga ni dalo sprehajat, in sprehajal se je sam – po mestu!, ne po svojem naravnem okolju. Takšni lastniki psov so mi odvratni, ščene potem fehtari po gostilnah, napada mimoidoče ali pa jim teži. Seveda obstaja tudi zakon, ki si ga kršila s tem, ampak pustimo detajle …
Pojem naravno okolje ni enak pojmu urbano okolje. Tako kot človek ne preživi v stepah med raznimi predatorji, tako živali ne preživijo v mestih. Pika.
Povožene mačke na cesti so nevarne – me zanima, kolikokrat si klicala higienika, naj odpelje trupelce, ki sredi ceste ovira promet. Ko je sezona gonjenja, jih kličem vsak dan.
Naravno okolje? Seveda …
Pa da ne boš prehitro skočila v luft od veselja, ti in tvoje priležnice, ti kar takoj povem, da je ta moj komentar tudi zadnji, tako da lahko mojo nosečnost obdelate podolgem in počez, pa ne boste dosegle ničesar. Dejstva ostajajo dejstva, pa če se razpočite.
Aja, P.S. Eno od hčera si odpeljala iz enega okolja v drugega, ker je bilo v prvem okolju preveč ‘nevarno’ za njo. Nisi je sicer zaprla v bajto, si jo pa iz strahu za njo odpeljala živet na drug konec Slovenije. Tako da … eni pač mačke iz strahu pred tem, da bi še pred dopolnjenim enim letom končale pod kolesi, zaprejo v hišo. In ti tega ne razumeš? Čudno.
7. december 2009 ob 08:24
katarina pravi:
hvala za tvoj cenjeni komentar.
)) nanj mi najbrž ni treba replicirat, te bom pa čez kakih 15 let pobaala kako kaj tvoj froc in če ga imaš varno spravljenega 24/7 doma. poante posta itak nisi dojela.
7. december 2009 ob 09:06