Sanjala sem …
Vozila sem se po avtocesti. Nekdo je sedel poleg mene, ona od hčera, se mi zdi. Vozila sem hitro in se komaj izognila oviri na cesti. Vožnja je bila sicer prijetna, a v zraku sem napetost. Nato sem se bližala cestninski postaji in z nezmanjšano hitrostjo zapeljela proti njej. Morala bi zaviti malo bolj desno, v bsitvu bi morala sunkovito zaviti, pa nisem, ker sem imela preveč hitrosti in sem samo blago zavila ter upala …
V prsih sem začutila strašno bolečino. Tema.
Na pol sem se zbudila. Zavedala sem se, da ležim v postelji in da sem trk v steber samo sanjala, a živo mi je bil pred očmi zadnji trenutek, ko sem se bližala stebru in sem vedela, da bom zadela vanj z mojim delom avta. Vedela sem, da se bo steber zarezal v avto in da bom najbrž umrla, če pa ne umrla, pa vsaj zelo poškodovana. Tako živo sem začutila bolečino v prsih, da bi prisegla, da sem se res zaletela. Težko sem začela dihati in z roko sem pokrila prsni koš. Prevalila sem se na hrbet in zamižala v temo. OMG … kakšne sanje.
___________________________________
Včeraj sem bila zelo utrujena. Utrujena sem zaradi tega, kar se dogoaja okoli hiše, pa zato, ker sem iskala selitveni servis in se dogovarjala za ceno. Malo me je vrglo iz tira to, da se je podrl drugi dimnik, pa to, da je Miran s takim glasom opisoval dogajanje okoli hiše (sem bila v torek tam in sem bila v bistvu navdušena nad tem kako pazljivo delajo z njo in mu popolnma zaupam).
Doma se počasi pripravljamo na selitev, zbiramo škatle, pakiramo in mečemo stran vse tisto, česar ne potrebujemo. V trenutku slabosti sem v kleti malo zajokala, ko sem se zavedala, da je v tem stanovanju in tej kleti vse naše življenje. Tako sem utrujena …
Slabo spim. Ponoči se veliko zbujam, premišljujem kako bomo razporedile pohištvo v hiši, pa kaj lahko vržemo stran. Tamali se vsak dan menita s svojimi prijatelji in hodita z njimi ven. Čutim njuno željo, da bi čim več časa preživeli z njimi, kot bi si želeli naredit zalogo tega časa za prihodnjost, ko ne bodo več skupaj. Ma ja, vse to vidim, vse to čutim, saj vem … saj tudi jaz počnem isto. Obiskujem prijateljice, se družim z njimi, kot da jih potem nikoli več ne bo videla in ko mi je Beti pred nekaj dnevi rekla, da me bo pogrešala … 
Tudi jaz bom pogrešala najine kave in njenega malega.
Huh .. bilo bi prijetno, da bi imela poleg sebe koga, ki bi kakšno stvar naredil namesto mene. Ki bi uredil selitev ali prepis zdravnikov, ki bi zlagal stvari v škatle, ki bi me stisnil k sebi in mi dovolil, da se varno zjočem. Pred tamalima ne morem jokat, ker bi s tem samo še v njima vzpodbudila žalost in jokavost. In tako gre vsa bolečina v sanje, skozi katere se manifestira v obliki fizične bolečine. Kot bi me kdo celo noč pretepal …
tincapinca pravi:
VSE SE BO UREDILO! new life, new habits, new people, new home.
povej ce bos rabla pomoc pri selitvi…sej ves avto mam.kombi se pa tud da zrihtat.
2 uri ni dalec.2 uri je glih konkreten umik iz guzve
look from the bright side of life!
http://www.youtube.com/watch?v=u2UP86bciVA
20. avgust 2009 ob 08:32
Jože Pivko pravi:
Hudiča Katarina pa si to želiš ali ne? Če si to želiš bi pač morala sedaj občutit veselje ker greš ne pa žalost in nočne more?
20. avgust 2009 ob 08:33
katarina pravi:
tina hvala. rabim kamion. sem ga dobila, sam sej veš … selit se, vse spakirat … sej veš, sej si pred kartkim delala isto.
jože: sej si želim, sej sem vzhičena, sam to vse moram dealt jaz sama. meni nihče ne pomaga, moram pa skooridinar in pohištvo, selitev, kot prepis v šole in vse, kar to potegne za sabo. pa še prenovo hiše imam na glavi in … joj, 4,9, imam celo zagovor naloge na faxu. mislim … halo, a no ti mal velik za enega človeka. da o službi niti ne govorim … pa še mačke dobim kone avgusta …
20. avgust 2009 ob 08:38
Jože Pivko pravi:
Katarina nič ne bo narobe če boš kakšno stvar spustila, odložila, itd za potem ko boš imela več časa
po drugi strani imaš pa čas za opisat vse to na blogu, torej imaš kljub vsemu dovolj časa
20. avgust 2009 ob 09:16
katarina pravi:
ma nemoj. kaj točno pa naj spustim?
glede časa pa … zdaj sem v službi, v kateri sem itak 9 ur. post je napisan danes, ne včeraj zvečer. ko pridem iz službe me ni na internetu, bi že lahko opazil. ali pa tudi ne.
skratka … si se kdaj selil z družino? si kdaj obnavljal hišo? v torek sem šla takoj po službi gor in potem takoj dol, samo toliko, da sem jo vidla in imela sestanek z zidarjem. si kdaj počel kaj takega? si? nisi? no potem pa … idi svojim putem.
20. avgust 2009 ob 09:18
mathea pravi:
vse se bo uredilo, samne obupaj, vem da ti je težko, ampak ne daj se Katy, pa ti si itak carica sej to veš.Če boš kej rabla povej, karkol tud če sam nekoga d se mu zjokaš, te popolnoma razume, tudi sama sem se kr nekajkrat selila , zato te razumem.
20. avgust 2009 ob 10:23
štulič pravi:
Kljub ignoranci vem, da boš prebrala.
Moja večna strogost do tebe je zaradi tega, ker preveč drviš skozi cestninske postaje in te poleg tega še konvencionalni ljudje nervirajo.
Zdej!!!! Ustav’ mal’ ko’ne!
Kransterdam
te bo tudi pogrešal!
http://www.youtube.com/watch?v=DnJ_nToN6uU
20. avgust 2009 ob 10:28
štulič pravi:
Pa uro že poprav’? hehe
20. avgust 2009 ob 10:34
katarina pravi:
ja no … počas ne znam, pa tut nočem. bom pa jutri bolj previdno vozila tja gor. za vsak slučaj, čeprav mislim, da je nesreča iz sanj prispodoba za nekaj drugega.
20. avgust 2009 ob 10:58
štulič pravi:
Prispodoba iz sanj, je manifestacija za utesnjenost pri prehodu iz ene sfere v drugo, zato le zmanjšaj na 40. Znak tam le, ni đabest!
20. avgust 2009 ob 11:41
katarina pravi:
že že, sam nimam se s čim ustavljat, ker je vse osnovno povezano med seboj in enega brez drugega bt ne more. ok svoj študij sem dala na stranski tir, ostalo pa … mora bit kot je splanirano, ker so to domine. če se ena sesuje se bodo vse.
20. avgust 2009 ob 11:48
Jože Pivko pravi:
”glede časa pa … zdaj sem v službi, v kateri sem itak 9 ur. post je napisan danes, ne včeraj zvečer. ko pridem iz službe me ni na internetu, bi že lahko opazil. ali pa tudi ne.”
če bil jaz tvoj delodajalec bi te odpustil to sekundo. čeprav si enkrat tridla za sveto da ti pa enega bloga v službi ne napišeš se še spomniš? ja ja Katarina je trab pazit kaj govoriš, če si tako načelen in pošten človek kot si ti
20. avgust 2009 ob 12:01
štulič pravi:
Če že ne drugega, ustavi pretok misli in nikar poslovno ne sodeluj s “prijatelji” !
Ko se preselite, bo breme preloženo in čas, se bo za trenutek ustavil!
http://www.youtube.com/watch?v=HlSZi1M47CM
20. avgust 2009 ob 12:04
katarina pravi:
ne gre, ker sem dala odpoved in moram po 13,9, začet nekaj delat, A NE. al bom kar doma in se šla socialni problem? al kako?
20. avgust 2009 ob 12:10
Nejc Ludnič pravi:
”glede časa pa … zdaj sem v službi, v kateri sem itak 9 ur. post je napisan danes, ne včeraj zvečer. ko pridem iz službe me ni na internetu, bi že lahko opazil. ali pa tudi ne. ”
če bi jaz bil tvoj šef bi v sekundi dobila odpoved
20. avgust 2009 ob 12:15
katarina pravi:
zanimivo: multiplaosebnost:
Nejc Ludnič in Jože Pivko
in ja, v treh letih sem napisala ene tri, štidi poste tekom službe. pa nič bat, delo je opravjeno. aja, moj šef vaju pozdravlja.
20. avgust 2009 ob 12:19
štulič pravi:
Fuck pa tvoj tvoj speeed!
Ti res rabiš svetovalca iliti terapevta!
Pejd mal h N_taš’! Ja nimaš cajta??
20. avgust 2009 ob 12:27
katarina pravi:
sem že bla.
20. avgust 2009 ob 12:27
štulič pravi:
hehe
pol pa more gretttt!
itak!?
20. avgust 2009 ob 12:31
Nataša pravi:
Pa še bo pršva. Al pa jest gor. Na ćewape.
20. avgust 2009 ob 12:58
katarina pravi:
ja ja .. zdej se moram smejat, ker mi je zidar ravnokar sporočil, da se je podrla ena stena (za katero smo itak vedli, da se bo podrla).
))) dejmo mal v smeh pa bit veseli. bajta se poooodiiiiraaaa 
)))
20. avgust 2009 ob 13:03
mathea pravi:
ooooooooooo, hi hi hi, Katarina, dej se že mal zresen no, kje boš pa spala če se ti bo vsak dan nekaj podrl, viš pol bo pa res tko k ti je tvoj zidar reku d nared, bager pa…..
20. avgust 2009 ob 13:06
katarina pravi:
glede na to da se je podrla stena v drugem delu hiše, v katerem itak še en bomo živeli in da se je podrla stena, za katero smo planirali, da se bo podrla in da sem jaz že razmišljala, da bi vanjo nardial luknjo, da bi imel tisti, ki bo v tistem delu hiše, dostop do vrta z zadnjega dela … mi je čistr kul. sem v bistvu VEEESEEEELAAAA.
))) zdej mam nekak 2 uri časa, da razmislim kakšna balkonska vrata bom dala, da se bom ob 16,30 lahko zmenila kako pozidajo siporeks. Vse bo točno tko kt mora bit. 
))
20. avgust 2009 ob 13:10
duko pravi:
Res, vražja situacija. Vsaj zame, ki sem bolj lene sorte. In precejšen ziheraš. Zato vprašanje: kaj nameravaš početi po 13.9.? Početi zato, da bi padlo kaj cvenka. Mene bi skrbelo. Ampak ti si pogumna in takim je sreča mila.
Zdaj pa res brez zle misli: Fax je po domače naprava za faksiranje dokumentov itd., vulgaren izraz za fakulteto pa je faks. Kakorkoli že – upam, da ti bo uspelo. Navsezadnje je še vsakemu, ampak vseeno. Drži se!
20. avgust 2009 ob 14:35
Vanja pravi:
Morda te je pa samo tiščalo v prsih in so se sanje posledično manifestirale, da razložijo bolečino. Že zaradi zdravja moraš upočasniti. če nočeš,da te infarkt pri štiridesetih.
20. avgust 2009 ob 18:55
katarina pravi:
duko: hval za poduk. kratico fax uporabljam za faks od pamtiveka. sori, ne bom več.
))
vanja: sej zdej je že mal bolšje. po včerajšnjem obisku moje hiše in uri pogovora z izvajalcema sem tko napolnjena z energijo, da bom počila. v takem zanosu sem, da me je same sebe strah. komaj čakam, da bom danes spet gor.
in sivka rase in končno bom lahko poravnala vrt okoli hiše, da bo bolj raven in danes ponoč sem sanjala svoje mačke, ki se igrajo okoli hiše …
21. avgust 2009 ob 06:33