Postala sem teta
Teta sem sicer že nekaj let, a svojih dveh nečakinj po polbratovi strani ne čutim kot nečakinji, ker sem ju spoznala samo mimogrede in površno. Mogoče se bomo kdaj kasneje zbližale, zdaj sta v moji zavesti samo zavestno. Vem, da sta, vem, kje sta, vem kdo sta.
Moja tamala sestra je v petek rodila. Dvojčka. Fantka in punčko. Nekaj dni prej sva govorili in mi je povedala, da gre v petek rodit. Nekje okrog 11 sem klicala v porodnišnico in ko so mi potrdili, da je že rodila, sem tekla na pošto poslat telegram z medvedkoma. Roza za nečakinjo in modrega za nečaka. Teta sem … 
Sploh ne morem verjet.
In potem premišljujem … imam 36 let, ona še ne 32. Med nama ni velike razlike, pa vendar … Moji dve hčeri že počasi odhajata, ona je šele na začetku. Jaz bi se včasih na trenutke kar zjokala, tako me spravita iz tira, ona bo komaj čakala, da zaspita in potem željo pogledovala k njima kdaj se bosta zbudila. Jaz sem danes poznala fanta od tavelike, ona bo vsaj 10 let njuna najbolj pomembna oseba. Jaz ju opozarjam naj pospravljata posteljo in ju treniram v gospodinjskih delih, ona bo veselo gledala kako se malkča igrata in puzata po stanovanju in ji vse razmečeta. Jaz bom ponoči bedela in ju čakala, da se vrneta domov, ona ju bo zvečer poljubila za lahko noč in vedela, da ju bo zjutraj dobila v svojo posteljo.
15 let je med nama … 15 let časa, v katerem sem stkala vez med sabo in tamalima, 15 let časa, v katerem sta mi prirasli na srce in bi se mi življenje sesulo, če bi njun korak na zemlji utihnil. 15 let …
Srečno … pot je dolga.
Ninan pravi:
Da, pred tvojo sestro je še marsikaj, a pred tabo tudi …
Kaj veš koliko vnućkov se ti bo čez desetletje obešalo po krilu in imela boš srečo, da boš dovolj mlada babica, da boš vnučke lahko razvajala še polna energije. Pa še v službi boš, seveda, torej igranje babica servisa avtomatsko odpade.
29. julij 2009 ob 06:59
katarina pravi:
vnuki ja … se jih že veselim. a to vendarle ne bo isto kot moji lastni otroci.
mah, moja mama je mene imela pri 31, pa mojiha hčerama tudi ni bila babica servise. je bila še zelo v službi, ko sta bili oni majhni. se mi zdi, da sem jaz velik del skrbi že preživela. pa ne bi šla še enkrat nazaj.
29. julij 2009 ob 07:02
Ninan pravi:
Da,tudi sama babica servis ne bi želela biti. Včasih mlajšim sodelavkam, ki jim pazi otroke in po možnosti še skuha mama, ker imajo tako naporno službo, rečem, da s vsakim dnem najemajo več kredita. Če je to njim nudila mama, so isto dolžne svojim otrokom, pa hkrati še poskrbeti za ostarele starše in svoje gospodinjstvo, jasno …
Boš pa lahko tudi z obema nečakoma uživala. Saj ni isto kot tvoj otrok, ampak bistveno drugače le v tem, da na tebi ne leži odgovornost zanju. Srce pa se človeku stopi ob vsakem malčku, čigav pač že je. In ali ni lepo, če ga lahko na obisku pocartaš, dokler je dobre volje, malo poskusiš potolažiti, če joka, če pa je slaba volja prehuda, pa ga predaš mamici. Luksuz …
Poleg tega ti bo sestra z dvojčkoma verjetno še kako hvaležna za vsako urico z njima, da se bo malo razbremenila …
29. julij 2009 ob 08:08
darjeeling pravi:
sori teta, ne najdem maila, pa ti pod ta post linkam lavando iz međimurja
http://www.neokultura.org/content/view/164/1/
30. julij 2009 ob 11:01
katarina pravi:
ima nas ludih
)) hvala ti za link. međimurje ni tko daleč stran od mene. mogoče si bomo lahko sposojale čebele. 
in spet to počnejo ženske
)
30. julij 2009 ob 11:26