Starševstvo +

Točno vem, v kateri vasi pada dež

)

Raport s podaljšanega vikenda (od srede do nedelje). Razen tega, da sem v dveh dnev napisala 20 strani naloge za fax (in če bi bila sama še dva dni bi napisala celo, tko pa .. jo bom pisala še vsaj 14 dni), sem med plohami uspela izvesti genocid nad koloradskimi hrošči, lazarji, mravljami, itd. Pa po vrsti:

oloradskim hroščem sem že pred časom napovedala vojno. V soboto sem se odločala al bi raje imela to

ali to

Ker imam na krompirju tudi plesen, sem v lekarni kupila še strup za koloradske hrošče (legalno, da ne bo VURS spet na nogah. In mi je čist vseeno, če hrošči umirajo v mukah, jaz jih na svoj krompir nisem vabila). V šprico sem stresla tolk strupa, da … no, upam, da škoduje samo in samo tem hroščem. Štirikrat lahko špricam, upam, da je bilo enkrat dovolj.

Dalje …

Sem sadila sivko v maju? Sem. Sem rekla, da mi je čudežno izginila? Sem. No, pa sem v soboto sadial an tistem koncu paradižnik in … glej ga zlomka …

in tukaj

Kot da je ni, čeprav je in je čist drugačna, kot sadike v bloku. No, 45 jih nisem našla, samo 5. Očitno jih je dež zalil z zemljo (kakorkoli čudno se sliši). In zdaj sem v tem dežju videla, da ne bo ravno ok, če bom sadila poljščine vertikalno po njivi, ker ima njiva padec in mi vsak močnješi dež dobesedno pomije njivo – zemlja je kot ogledalo.

Kar je zraslo plevela sem ga pustila in ga kosim, med plevelom pa je tista nesrečna sivčica. Tile koli na levi so … paradižnik.  )))  Desno je pa krompir, pa čebula, česen, itd. Sivko bom spet sadila v avgustu in jo bom kar me plevel posadila. Si bom pa sadike označila, da mi jih spet ne bo zalilo. In zakaj še vedno vztrajam pri sivki? Zato …

Na drugi strani hiše jo imam. Pa tele tudi …

Leteče mravlje …  ))) me prav nič ne moti, če letajo na vrtu, ko pa se spravijo letat po moji sobi sem pa Pips-killer.  In ko sem tkole zjutraj občudovala sivko zaslišim v sosedovi pšenici neko premikanje. OMG … to je bilo že drugič … In potem nekaj steče po njivi, jaz pa za njim. Damn … šele na koncu druge njivo ugledamo to pošast … poljskega zajca.  Pa ne moreš verjet …

Tile stvori si umišljajo, da je moja hiša njihova. Nič hudega, tudi zanje obstaja strup. Najbolj hecno je, da na tem strupu piše, da NI ŠKODLJIV ZA ŽIVALI. Ben, sem mislila, da so polži živali, ampak ok, očitno niso. Bom skenirala ovitek, da se boste lahko tudi ostali narežali tej gluposti.

Dalje …

Takole se z moje zemlje vidijo krajevne padavine. Če bi bila meteorolog, bi lahko s 100% natančnostjo povedala, v kateri vasi bo naliv:

Najlepše pri vsem pa je, ko zjutraj sedem pred hišo, pijem kavo in občudujem tole:

___________________________________________

Sicer pa sem imela dva potencialna izvajalca gradbenih del na obisku. En je rekel, da se vse dan, drugi pa, da ima tolk dela, da mu je vseeno al dela al ne, pa da je itak vse tko zakomplicirano, da ne ve, če bo šlo. Najbrž se bom odločila za drugega, ja.

Mal me boli srce, sicer pa delam nalogo za fax.

Št. komentarjev: 11

1. pike pravi:

   Dela nikoli ne zmanjka.

   30. junij 2009 ob 07:57

2. katarina pravi:

   res je. in še bolj res je, da nkogar ne briga kako sem oblečena, kakšno imam frizuro, nosim moderc ali ne, sem si umila zobe ali ne … delo me čaka tako ali drugače razpoloženo.

   30. junij 2009 ob 08:09

3. alcessa pravi:

   Katarina, spomnila sem se, kaj je problem z mišmi in nemišmi : Posebna zaščita pred trpljenjem velja za živali, ki imajo hrbtenico (vretenčarje), ker ti bolečino občutijo do konca, ostala bitja pa niti ne.
   V živalskem vrtu s plazilci pri nama v bližini zato kupujejo mrtve, zamrznjene miši, podgane in zajce, ki jih je nekdo prej ljubeznivo evtanaziral, jih polijejo z vročo vodo in jih šele potem dajo kačam in varanom za jest. Žužke raznih vrst (čričke, črvičke, kobilice…) pa futrajo kar žive in noben zakon tega ne preprečuje.

   Pri meni so se pod balkonom razživeli majski hrošči in moram imeti zapreta vrata, drugače dobiva podnajemnike. Lani so se hotele vseliti azijske pikapolonice, pa sem jim dala nekaj za papcat in od takrat jih več ni. Hrošče bom pustila, ker so večinoma razredčeni, le pri nas jih je malce več. Bom že počakala, da se sparijo in umrejo (konec junija).

   30. junij 2009 ob 08:54

4. katarina pravi:

   ))) jaz imam tudi junijske hrošče(zdja bodo počasi že julijski). to pa so tanki, res. to kr prileti vate, se zabije s celega, pade, se zakotali in spet dalje … )) čudaki.

   kar pa se tiče trpljenja …. zakaj potem nimajo zavetišča za miši, podgane? zakaj za podlagne nastavljajo strup, zaradi katerega se potem v mukah zvijajo in divjajo, preden poginejo? a to pa ni mučenje? al so miši bolj zaščitene, ker so bolj lušne, podgane pa niso? noup, ne razumem. bi kdo jedel lazarje ala carte? ))

   30. junij 2009 ob 09:03

5. alcessa pravi:

   No ja, saj veš, staaaaara zgodba: zakoni (oz njihovo izvajanje), ki resničnemu življenju ne sežejo do kolen pač.

   Aja, danes sem te pofočkala na svojem blogu.

   30. junij 2009 ob 09:21

6. seamus pravi:

   In vodo dobiš iz …?

   30. junij 2009 ob 10:03

7. katarina pravi:

   sem vidla tvoj pofoček, ja. kaj naj napišem? 5x sex in 1x sivka. ))) hecam se.

   vodo dobivam iz podtalnice. sej to je tut jeba. po eni strani škropim s temi strupi, po drugi strani pijem tisto vodo. no, je ne pijem, jo pa uporabljam za kuhanje.

   30. junij 2009 ob 10:18

8. alcessa pravi:

   Ja no, al pa 6-krat seks v sivki?

   1. julij 2009 ob 08:36

9. katarina pravi:

   nisem hotla tega napisat, ker bi kdo požvinu, da imam dva otroka, ki mi očitno nistap omembna, če ju ne omenjam. )))

   1. julij 2009 ob 08:50

10. alcessa pravi:

    Ja, to je bolj taka kompleksna situacija.

    Po eni strani tisti, ki beremo blog, nimamo razloga, da ti ne bi verjeli, da imaš otroka rada, tudi če se sprašuješ, zakaj se ju sodno ne da potisniti k očetu

    Po drugi strani pa ste mame v očeh javnosti (začuda tudi v mojih do neke mere) “dolžne” javno povedati, da imate otroke rade, ob vsaki primerni priložnosti.

    Stvar ima najbrž več razseđnosti, kot jih omenjam, ampak – a niso otroci, ki jim kot mama moraš povedati, da ga “sr_čk_jo”, če ga, in jih okregati, a niso ves čas malce, zelo rahlo, v dvomu, ali jih imajo mame res rade ves čas? Tudi ko ga lomijo? In si oddahnejo vsakokrat, ko mame to izjavijo?

    Otroci ga res velikokrat polomijo hote, marsikdaj pa tudi iz nerodnosti in neznanja (nepoznavanja mej) – ne da? In je njihove potreba po izkazani ljubezni toliko večja?

    Povej, če imaš kaj časa…

    1. julij 2009 ob 08:59

11. WildWind pravi:

    Katarina sprijazni se…vrt bo v razsulu dokler ne boš na ranču živela…..glede na moje izkušnje ti pa lahko povem, da je še v tem primeru vprašanje če ne bo plevel vsega prerasel……

    p.s. ali obstaja kakšno tekmovanje v gojenju najbolj zoprnih plevelov? Jaz bi se namreč prijavila

    p.p.s. Pa za tekmovanje v razmnoževanju koloradskih hroščev tudi …še dobro, da bom večino krompirja kmalu izkopala…..

    1. julij 2009 ob 19:50

Povej svoje mnenje

Ime (obvezno)

e-pošta (obvezno)

Spletna stran