S kom naj debatiram o tem?
O takih temah ne pišem velikokrat, ker … ne vem, najbrž zato, ker o njih niti nimam s kom diskutirati. Recimo o knjigi Doktrina šoka. Ali o knjigi Zablode psihoterapije. Pa dobro, če spustim te in podbone knjige, s kom naj debatiram o svojem mnenju o Izraelu ali o pisanju v Delovi Sobotni prilogi, o kakšnem določenem članku, recimo? Kolikor je meni znano nihče od tistih, s katerimi se družim, ne prebira tovrstne literature, jaz pa ne prebiram več Angelike, Victorie Holt, itd.
Ne, ne mislim, da je kaj narobe s tistimi, ki prebirajo take in podobne. Niti pod razno ne, vsak ima svoje veselje glede branja in vsak si sam izbira literaturo, le … jaz sem Angeliko prebrala v 8. razredu osnovne šole in sem zdaj že svetlobna leta od nje. Zdaj sem v povsem drugih vodah literarnega prebiranja, ki od mene zahteva razmišljanje in širjenje obzorij, pa … nimam s kom debatirati o tem. Recimo o tem, zakaj imam tako mnenje o psihiatrih, kot ga imam (da sploh ne omenim knjige Psihologi, psihiatri in drugi norci, po kateri se še bolj jasno zavedam, da mešam besede in da, znabiti, da sem duševno motena kot junak te knjige, 
)) ker hči pošljem v klet po sok, ko pa v hiši kleti sploh nimamo, in sem jo v bistvu poslala v kuhinjo, na jezik pa mi je prišla beseda klet namesto kuhinja. ) Sicer se mi to, da mešam besede, redno dogaja, a zato se nimam za psihično moteno, kar se tudi ni imel junak te knjige, dokler mu psihologi in psihiatri niso postavili kar nekaj diagnoz, ki so ga skoraj spravile ob pamet.).
Skratka … kdo bere Diplomacijo? Ne poznam nikogar. S kom naj potem debatiram o člankih v njej? In kdo je bral poročilo o priseljencih v Sloveniji? Kdo je bral Umetnost vojne? Moje razmišljanje sega daleč preko tega bloga in tem, o katerih tu največ pišem. A o teh razmišljanjih ne pišem, ker … Dobro, saj tu in tam objavim kakšno knjigo, ki sem jo prebrala, a to ni to, to ni debata o vsebini knjige, je le info kaj sem prebrala.
Skratka … od nekdaj živim za knjige. Ne za vse in vse vrste knjig, saj tiste, ki jih kupim, skrbno izbiram in jih natančno preberem, počasi in preudarno. Nekaterih tudi ne preberem do konca oz. vsaj ne pridem do konca. Ena takih je recimo Ženske, ki tečejo z volkovi, pa Drugi spol, pa Moj boj, ipd. So pač posebna vrsta knjig, ki jih od čas ado časa vzamem v roke, preberem nekaj strani ali poglavje in … odložim ter razmišljam o prebranem. Na tak način si tudi ustvarjam mnenja o družbi, v kateri živim in po zadnji knjigi, ki sem je prebral še ne 100 strani me je te naše družbe oz. podtalnega delovanja korporacij … strah? Prva misel, ki mi je ob prebiranju te knjige prišla na misel je bila “Blagor nevednim”, a grozodejstva, ki jih korporacije počnejo za dobiček in apatija oz. nevednost, s katero sodelujemo pri tem mi vsi … so enostavno zaštrašujoče.
V kolikor se med vami najde kdo, ki tudi prebira tovrstno literaturo, ki razmišlja o teh stvareh, ki bi se o tem rad pogovarjal, pa nima s kom … velkam.
MihaM pravi:
Kot priča število komentarjev, očitno res z nikomer. ;>
18. maj 2009 ob 13:53
katarina pravi:
18. maj 2009 ob 13:56
MihaM pravi:
Pri Doktrini šoka pa sem tudi jaz ravno na stoti strani. Ampak se imam s kom pogovarjat.
18. maj 2009 ob 14:17
katarina pravi:
18. maj 2009 ob 14:19
alcessa pravi:
Po moje bi ti kar ratalo … Ne vem, mogoče omeniš, kaj ravno bereš in kaj notri piše in nam debato prepustiš na dveh ravneh: o knjigi sami (za tiste, ki so prebrali) in o tematiki (za tiste, ki niso).
Sama imam dve grozni bolezni: knjige prehitro berem in vsebino velikokrat pozabim. Na srečo jih večinoma kar kupim in jih lahko preberem večkrat. Predstavljaj si roman o kriminalcu, ki se pretvarja, da je duh v operi in ubija ljudi. Predstavljaj si, da knjigo prebereš in ko se je ponovno lotiš ugotoviš, da si vmes pozabila, kdo je storilec. Take mam :-lol:
Moja druga velika bolezen ima za opraviti s tem, da si jaz ojrote služim izključno s tipkanjem in v prostem času tipkarim le, če imam čas (čedalje manj) in če sem res motivirana. Zelo rada bloge samo berem in marsikdaj so moji komentarji prekratki in folk samo zmedejo…
Doktrino sem začela brati, pa me je potem premamilo nekaj drugega (sem pa prebrala No logo iste avtorice), za Umetnost vojne je pri nas zadolžen moj mož
, trenutno že drugič berem romane Terryja Pratchetta, vsekakor pa nameravam enkrat spet začeti z resnimi stvarmi 
18. maj 2009 ob 15:10
Ksenja pravi:
Kaj od Terrya? (obožujem ga)
18. maj 2009 ob 18:54
alcessa pravi:
Ksenja: ravno sem končala Maskerade (drugič), sedaj pa bom začela z Lords And Ladies. Potem pa še kakšnega… Imaš najljubši Discworld roman?
18. maj 2009 ob 19:29
katarina pravi:
alcessa: če bom pa sem objavla vse knjige, ki jih preberem, me bodo pa vpršali po zdravju, saj vendar nimam časa brat, ker že delam tolk drugih stvari (zdaj sem dve uri presajala sivko). bom dala gor tiste, ki se mi zdijo zanimive (kot sem delala do sedaj) ,ampak če jih nihče ni prebral nimam s kom debatirat
kar se pa ti če branja .. jaz berem počasi in skoncentrirano (od oka, če imam dovolj časa, kakih 200 strani na dan,s tem da si podčrtam in označim zanimive dele). če pa je knjiga ala ženske ,ki tečejo z volkovi pa prebiram samo po poglavjih ali pa še te trgam na dele.
glede ksenije pa … ona ima tko veliko knjižnico znanstvene fantastike in stripov, da … dej, ksenja, mal se poduvaj no.
) sej znaš.
18. maj 2009 ob 20:02
Nataša pravi:
The Colour of Magic in Mort si delita prvo mesto. Ta Alcessa me preseneča iz dneva v dan. Ali pa tudi ne.
Jaz sem prebrala Mariano, od Angelike mi fali par knjig. Se priporočam.
19. maj 2009 ob 15:07