Starševstvo +

Manipulatorji in manipuliranje

Znate manipulirati? Mislim, se zavedate momenta, ko začnete to delati in momenta, ko se transformirate nazaj v iskrenega človeka? 

Jaz sem, priznam, izjemen manipulator. To je ena od lastnosti, ki se je zavedam že od najstniških let dalje. Najprej sem jo, seveda, uporabljala pri odnosih jaz/fantje, kasneje še kje drugje. Saj ne, da bi se tega učila in vadila, to je lastnost ali sposobnst, ki jo imam in ki jo lahko uporabljam pozitivno ali negativno. Slednje v primeru, ko pri določeni osebi pritiskam na gumbe, za katere vem, da so boleči in  da bo reagirala nanje točno tako, kot hočem jaz. Pa ne govorim o kakšni točno določeni osebi, govorim na splošno.

Že leta nazaj je v nekem obdobju prišlo tako daleč, da sploh več nisem vedela kaj je res in kaj fejk, kaj so moji občutki in kaj zaigrani, kaj moje iskrene misli in kaj misli, nastavljene zato, da od nekoga dobim tisto, kar hočem. Takrat sem se začela počasi distancirati od manipuliranja in ga sčasoma popolnoma opustila. Pa se včasih zalotim v kakšni situaciji, v kateri točno vem kaj bi morala narediti, da bi dosegla svoje, pa ne zaigram, temveč stavim na odkritost in … tu in tam popušim. 

Spomnim se, ko mi je pred leti nekdo, ki se poklicno ukvarja z izbiranjem kadrov, rekel, da sem super manipulator. Začudeno sem ga pogledala češ, kako to misli, saj vendar odgovarjam po resnici. Da niso bitne samo besede, je rekel, da z obrazom manipuliram. O ooo … ne bi vedela, res ne, vem pa, da  sem izredno dober komercialist in da v salonu ne prodajam toliko naših izdelkov kot samo sebe, torej svoj nastop in zaupanje v svoje besede. Pa zdaj že nekaj časa premišljujem o tej zadevi. O manipuliranju …

Na blogu se včasih zalotim, da manipuliram. V pisanju in komentiranju.    Ne na grd način, sploh ne, le v besedila vtaknem točno določene misli, besedne zveze in misel napeljem v določeno smer, za katero vem, da bo pritegnila in potem čakam reakcijo … kot po pravilu je vedno pričakovana. Žal. Zato se ne prepiram in ne dokazujem nasprotnega, ker vem, da sem povzročila reakcijo namenoma. In ne, od tega nimam nič, razen potrditve, da smo ljudje … predvidljivi?

Moja tamala zna manipulirati in zanimivo mi je gledati njeno manipuliranje, prebiranje njenih korakov in včasih si ne morem kaj, da ji ne razložim teh korakov in jo “razkrinkam”. Pa ja, čar manipulacije je, da se je drugi ne zaveda in da na tak način prideš do željenega cilja. Ona bo to najbrž počela celo življenje, meni pa je ljubše zabijanje z glavo v zid.
Torej …

Ni vedno vse kot se zdi. In svet odraslih ter odnosi med ljudmi so tako kompleksni, da … da, tudi zato ne verjamem v psihiatre in psihologe in razne oblike psihoterapij, ker se da prav vsakega človeka zmanipulirati, le znati je treba.

p.s.: meni osebno bi bil greh manipulirati z mojima tamalima. Včasih ju gledam in točno vem, kako bi lahko na lep “prefinjen” način dosegla, da naredita to, kar jaz hočem (recimo, da gre tavelika v MB v šolo). Pa mi srce ne da. Se mi zdi, da bi bilo to nekaj najbolj podlega, kar bi lahko naredila svojima hčerama. Bilo bi lažje kot se odkrito pogovoriti, dati karte na mizo in poslušati argumente, podrugi strani pa bi bilo nemoralno in podlo. Eh te starševske o-mejitve.  

Št. komentarjev: 10

1. saso pravi:

   a ne gre da bi ti bilo en teden lepo, a? zadnji trije posti – pa to, pa ono same pizdarije:(

   Vsaj enkrat na teden bi lahko samo pisala o sivki, se veselila, zlivala na papir veseljem radost:)))
   Ok sej lahko pišeš tudi o tvojem študentu samo dobre volje bodi no!!!

   27. marec 2009 ob 07:15

2. pilka pravi:

   Pa kot da koga briga, kaksne volje je katarina in o cem pise. Sej je nihce ne jemlje nevemkako resno.

   27. marec 2009 ob 07:18

3. katarina pravi:

   pilka: ja, jaz si pa ful želim, da me kdo jemlje resno, a ne. ))) kakšna samopomembnost, ne morem verjet. še ena ki ne more verjet, da pišem zato, da ubesedim svoje misli in ne zato, da boš ti o tem razmišljala. )))

   saso: včerajšji posti so se nabirali kar nekaj časa. imam v žerjavici še poste o psihologiji/psihiatriji, pa občutenju družbe, pa o tem, kako so pred 50 leti praznovali 25.3. v šentividu, itd. ko se misel izoblikuje gre ven, prej ne. sicer sem pa čisto ok, hvala. danes je petek, šifra za maribor. ))

   27. marec 2009 ob 07:47

4. Dragica pravi:

   Katarina,

   naj ti odgovorim z aforizmoma v paru:

   Za del moškega bi marsikatera dala celo sebe.Niko Brumen, vceraj v Glasu doline

   Za zensko luknjo je moski pripravljen dati kar obe glavi. Dragica

   To so predvidljivi kalupi, katerim zlepa ne uidemo in so spet tisti drugi, ki so povsem subjektivni in se cutimo in zacutimo v manipuliranju.

   manipuliranje je plod intuicijskih sposobnosti, ocitno si zato tako dobra oblikovalka misli in besed in hceri ravno tako.
   te stvari se dedujejo, hehe.

   27. marec 2009 ob 08:52

5. MihaM pravi:

   Občasno obiščem blog. Ko sem bil prejšnjikrat, sem bral o moškem, ki te je sedem let (če se prav spomnim) manipuliral. Ob tokratnem obisku pa berem o tem, da si odličen manipulator.
   Sem vmes kaj zamudil? ;>

   27. marec 2009 ob 20:11

6. F pravi:

   Mogoce je pa zagrozil, da se bo rezal.

   27. marec 2009 ob 23:25

7. katarina pravi:

   Miha: sedem let mi je lagal, ne manipuliral. to je razlika.

   29. marec 2009 ob 17:19

8. MihaM pravi:

   Hm, postaja zanimivo: kje pa je ta razlika med manipulacijo in lažjo? Mar te ni z lažmi zmanipuliral v tisto, kar je on hotel?

   30. marec 2009 ob 06:28

9. katarina pravi:

   ne, ne čutim, da je z mano manipuliral, ker so bile laži tako brezvezne in so segale že leta nazaj, le da mi jih takrat pač ni odkril in sem jih post festum sama. sem premiljevala, če je bila najina veza manipulatorska. mogoče … v delu, ko je on odhajal in jaz zajokala in je ostal. kdo pa je manipuliral? ker ko enkrat nisem več zajokala in šel in nikoli več ni oblek prinesel nazaj. )

   30. marec 2009 ob 06:57

10. Bonkua pravi:

    Smiliš se mi, Katarinca.

    2. april 2009 ob 21:26

Povej svoje mnenje