Starševstvo +

Otroka oblikujejo vrstniki

Vedno, kadar pomislim na svoje otroštvo, pomislim na življenje v Štepanjcu. Tam sem živela do svojega 11 leta. Spomini na ta del otroštva so pozitivni, v nih se počutim enakovredno svojim tedanjim prijateljicam, pomembno in eno izmed. Ne glede na to, da sem istočasno v svoji primarni družini doživela težke trenutke in imam boleče spomine na tisti čas – očetovo varanje, zaletavanje mame ob kuhinjske police, bežanje iz stanovanja, strah pred prihodom domov, ker nikoli nisem vedela ali je oče trezen ali pijan, ali bom tepena ali ne -, so moji spomini na tisti del otroštva prijetni in se rada vračam tja.

Pred blokom smo se skoraj vsak dan igrale jaz, Barbara, Dragana, Maja, Vesna, in naše mlajše sestre (moji dve in od Maje Tanja). Vesna je imela starejšeg brata, pa je bila v naši skupini, ker sta se z Majo poznali preko družin, Dragana je imela mlajšega brata, Barbara pa je nekaj kasneje dobila sestro). Jaz nisem bila najstarejša, mislim celo, da sem bila najmaljša, a razlika med nami je bila leto dve gor in po statusu sem bila drugim enaka, ker sem bila iz svoje družine najstarejša. Bile smo same punce. In bile smo glasne punce.     Kaj vse smo počele. Velikokrat smo se igrale na stopnišču, sploh kadar je prišla na obisk tista … kaj je že bila, ki je oponašala Lepo Breno (njeno faco vidim, njenega imena pa ne vem) ah ja, Meleča je bila. Kako smo se režale. Maja je tudi rada oponašala razne like iz srbskih filmov, jaz pa sem bila bolj med režalci, vsaj ne spomnim se, da bi po čem izstopala.
V kleti smo iz  sušilnice naredile hobi sobo. Tam smo imele predstavo in jaz sem doma v kuhinji s sestrama vadila koreografijo za pesem “Poštar zvoni samo dvakrat”.

Ne vem, če je kdo od mojih staršev prišel gledat, od Barbare je prišla mama. Imele smo zaveso, porisale smo stene in naredile pravi oder.
Poleti smo na pločnikih nabijale robčke z žogami. Včasih je kdo od starih znorel in zatulil naj nehamo, ampak če je bilo pa tako fino. Še dolgo po tistem, ko smo nehale igrat to igro, na tistih mestih ni zrasla trava.
Barbaro, Vesno in Majo so očetje pretepali s pasom. Mene moj ni. Spomnim se, kako je Barbara jokala, ko je bila tepena, Vesna ni (je imela starejšega brata, pa je bil on večkrat tepen), Maja pa je bila v najvišjem nadstropju in je tudi nisem nikoli slišala.

Majin oče in Vesnin oče sta bila JNA oficirja. Mami sta bili pravi srbski dami, res elegantni in tudi stanovanje so imeli uau spedenano. Pri Maji sem včasih gledala nanizanko “Zona sumraka” in še vedno se spomnim določenih delov (recimo tistega, v katerem so izložbene lutke potem, ko so se trgovine zaprle, oživele in so bile prave družine, se med seboj po oddelikh obiskovale … še leta potem sem, kadar sem šla mimo Maximarketa in v izložbah zagledala lutke pomislila, če le-te res ponoči oživijo). Do njunih očetov in mam smo imeli otroci tudi poseben rešpekt. Maja in Vesna sta ubogali na mig, ne na besedo. Dragana tudi.

Moja mama in Barbarina in še katera so posedale na klopci pred blokom in pile kavo. Včasih smo jim naredile pravo štalo, ko smo povedale kaj, kar je bila “družinska skrivnost” (druga drugo smo vzpodbujale katera si upa povedat bolj “prepovedano” stvar). Eh, če je lahko povedala Barbara, sem lahko tudi jaz. Sicer pa so bili starši nujno zlo, dom pa končna destinacja, ko se je stemnilo.
Bog ve kako bi bilo, če se ne bi odselili. No, ko se je začela vojna sta Vesnin in Majin oče odšla v Srbijo, njuni družini pa kmalu za njima. Najbrž je cela druščina razpadla, ampak jaz sem bila tam, ko smo bile kot eno. Niti sošolke mi niso toliko pomenile kot so mi one, moja družba iz vhoda.

Na vasi je bilo popolnoma drugače. Sem imela družbo, a ni bilo skupnega vhoda. Moja najboljša prijateljica se z mano ni smela družit, ker sem bila ne-Slovenka, starši drugh dveh pa so mi prav tako dali prav poseben občutek, da sem “drugačna”. Ni bilo toliko skupnih zafrkancij, nismo bile na istem nivoju – jaz edina najstarejša od otrok v družini, moja bestika je bila edinka, drugi dve sta imeli starejše brate. V šoli so tiste tri izstopale po ocenah – vse tri so bile pravdobre ali odlične, vse tri so imele še drugo družbo sošolk in sošolcev, jaz sem imela samo njih. Nikakor se nisem vklopila in moja soba ni bila samo nujno zlo, ampak moje zavetišče. Starša pa … kdo so že oni?
_______________________________________________
  Knjiga “Otroka oblikujejo vrstniki” govori o vplivu staršev, genov in okolice na otroka. Otroci se socializirajo v družbi vrstnikov, starši nimajo takega vpliva, kot bi radi verjeli, da ga imajo. Preprosti dokazi:

- otroci priseljencev se naučijo tekoče govoriti jezik sovrstnikov, nekateri s starši govorijo njihov jezik, drugi ga razumejo, govorijo pa ne. Sama ne poznam v Sloveniji živečega “čefurja”, ki ne bi znal govorit slovensko.

- otroci gluhih/nemih staršev se naučijo govorit in komunicirati izven družine

- otroci imajo svojo kulturo, ki je starši ja ali pa ne razumejo. Razvijejo tudi svoj jezik, ki starši ga ali pa ne razumejo. Ko berem pisanje svojih hčera .. noup, ne znam niti prebrat, kamoli razumet, če mi kdo ne pomaga razložit.

- posvojenci se ne razvijajo nič slabše kot biološki otroci.

- otroci se identficirajo na razne načine; po spolu (10 let sra fant raje umre kot bi se priključil skupini deklic, če se lahko igra s fanti svoje starosti), starosti (mlajši so bljak, starejši pa že prestari. Idelano ej ista starost, leto gor ali dol max), pripadnosti blokovskemu vhodu, isti ulici, ipd. Ne identificirajo pa se kot otroci oficirjev JNa.

- V šoli so otroci proti učitelju. Ni fora it v smetnjake nesti smeti, če ob tem ne narediš predstave celemu razredu. In če učiteljica reče, da se igrače ne smejo nosit v vrtec se jh prinese zanalašč.   

- otroci ločijo svet v krogu družine od sveta zunaj nje. Z vrstniki ne delijo vere, razen če vsi ne hodijo k verouku. Zelo pa ločijo ženska in fantovska opravila. Doma se naučijo gospodnjskih opravil, ipd., ne naučijo pa se obnašanja v javnosti.

- otroci starše oponašajo samo takrat, ko so trdno prepričani, da se starši vedejo normalno. Če mislojo, da se ne, se jih tudi sramujejo in lažejo vrstnikom o svoji družini, samo da en pokažejo, da je njihova družina drugačna od drugih.

- od okolja in vrstniške skupine, v kateri je otrok, je veliko odvisno kakšen bo postal. Če ima otrok nalepko “bajsi, klovn …” se bo temu primerno obnašal in obnašanje nesel v odraslost. Če je v družbi destruktivcev bo postal destruktivec, če je v družbi dobrih, ki ga ne izločajo zato, ker je malo manj dober temveč ga spodbujajo naj bo njim podoben, se bo tudi trudil v tej smeri.
________________________________________________

Zakaj se nimam za nič posebnega? Zato, ker sem nekaj pomembnih let odraščala v družbi, kjer sem bila enaka, ker nisem s prav ničemer izstopala. Niso me poniževale, zasmehovale ali mi dale kakšno nalepko. Maja je bila bolj močne postave, pa je nismo zafrkavale zaradi tega. Nikoli se nismo delale norca iz tiste, ki je prejšnji dan bila tepena, ampak smo z njo sočustvovale. Druga pri drugi smo odkrivale posebnosti in jih potrjevale. Starši n njihov status niso imeli dosti veze pri tem. Seveda sta se Maja in Vesna več družili tudi med seboj, ker sta se družini obiskovali, jaz pa sem hodila k Barbarini mami na palačinke s sladkim grehom, ker sta se moja in njena mama dobro razumeli (obe sta delali v bolnici). Moj oče nikamor ni sodil, edini je hodil pit v bife; samo jaz sem hodila svojega očeta iskat tja, ko je pozabil prinest hrano domov; samo naša družina je bežala k sosedi, ko je oče norel doma; samo moja mama se je zaletavala v kuhnjske omare. Za vse na svetu tega ne bi priznala svojim prijateljicam in ko je mama pritekla po stopnicah ven, potem ko jo je oče mahnil, me je bilo v dno duše sram, da se nam to dogaja. S prijateljicami smo sedele na klopci pred vhodm, ko je pritekla ven.

Ko sem brala to knjigo sem zelo intenzivno razmišljala o tem, zakaj tolikokrat pomislim na obdobje do 11 leta, na kasnejšega pa ne. Zakaj je kljub slabim spominom iz družine občutek na tisto obdobje pozitiven in prijeten. Zato, ker je bila moja najpomembnejša skupina pozitivna, prijetna. Zato me spomini na primarno družino ne bolijo, kot odrasla oseba pa premišljujem o obnašanju svojih dveh staršev drug do drugega in do nas otrok.

To NI knjiga za tiste, ki ne znajo poglobljeno brat, ki ne zanjo razumet, ki so prepričani, da so starši krivi za vse.  Ostalim pa želim prijetno in koristno branje.

Še brez komentarjev

1. marša pravi:

   vsekakor se strinjam, da so vrstniki pri oblikovanju osebnosti zelo pomembni. zelo. nikakor pa se ne morem strinjat, da so starši tako nepomembni kot je to tukaj prikazano. vsaj ne tisti, ki ti lahko nudijo nekaj več kot pijanega očeta in pretepeno mamo.

   20. januar 2009 ob 22:13

2. Tinca pravi:

   Meleča….REMAMBER?
   v kleti smo si naredile oder in na steno naleple postre LIMAHL-a remamber?

   http://www.youtube.com/watch?v=–ZTrKPFwJc

   mmmmm…kolk kul komad brings back memories

   Vesninemu bratu je ime Slavisa.znani trener domzalskih nogometasev

   si poyabla se fante-nase sosede oment:Dule,Denis,Ivan,Nikola

   to je to….delam na tvojem boljsem spominu..ha ha

   20. januar 2009 ob 22:14

3. katarina pravi:

   Tinca: kako je blo ime tisti črni iz petega vhoda, ki je oponašala Lepo Breno?
   fantej takrat niso bili v igri, remember? smo bile smao punce. pa si pozabla tilna. in dejana.

   kje pa je blo tebi bolj lepo?

   21. januar 2009 ob 07:04

4. katarina pravi:

   marša: sej poanta je v tem, da starši niso nepomembni, niso pa tolk pomemebin, kot se zdaj napihuje. naslov je provokacija. preberi knjigo.

   21. januar 2009 ob 07:05

5. Tinca pravi:

   a ji ni blo Meleca ime….oz.njena sestra…..amapk a ves kje je 5 vhod.to je blo tolk delec da sem bla skor pri hribcku ze…ha ha ha ha

   jaz se obeh placov ful dobr spomnm….in mi je blo povsod good.v stepanjcu zato ker je blo vec druzbe in bl na kupu…pa me smo ble bl skupi, sencur je bla pa druga scena.pa druga leta.in tud druzba…amapk drugacna.tista k me me mogla pru naucit kaj pomen sefla,nudnli,sporget,omleta.. pa fantje pa moja soba in 3000 plakatov od madonne

   ce dobr pomislm smo ble ze od otrostva prave “svetovljanke”…..hehehehe
   kaksni se celo zivljenje ne preselijo…me smo se do mojga 8 classa4x se mi se dons pozna da mam to v krvi

   21. januar 2009 ob 08:26

6. katarina pravi:

   )))))))))))) svetovljanke, ja. viš, se pozna tudi na komunkaciji. se kar preko bloga pogovarjava. ))

   a veš, kje je stanovala olga? en vhod naprej je bla tista družina. je imela eno sestro, ampak ona je bila pa duševno zaostala. joj no, vedno smo jo mal zahrkavalez lepo breno. visoka, črnih las … ne morem se spomnit njenega imena. vedno mi hodi na misel ibolka, ampak to je bla kuharca. grrr…

   se vidi, da si bla ti mlajša, pa se drugače spomniš oz. je nate ta čas drugače vplival. pa še srednja si bla. meni v šenčurju ni blo glih fajn no, v štepancu pa super. te prijateljice so mi ogromno pomnile.

   21. januar 2009 ob 09:24

7. katarina pravi:

   ah točno … MELEČA JE BILA. TOČNO!!!!! ZDEJ PA NAM NIKOL VEČ POZABILA NJENEGA IMENA. hvala, sekica.

   21. januar 2009 ob 09:47

8. Tinca pravi:

   dddddddd….pa ze v rvem postu sem ti napisala njeno ime.read,woman,read
   ha ha ha ha
   k je mela vedno zobotrebec….

   21. januar 2009 ob 09:50

9. katarina pravi:

   )))))))) ja, sorry, sem šele zdej vidla. tenk ju veri mač.

   pa k nas je vedno s kazalcem v ramo suvala, ko smo jo zezale ali pa ko je se režala. o fak … če bi ona vedla da govorimo o njej … bi mislila, da smo me fukjene. .))))) viš, kolk eni ljudje ostanejo s spominu …

   21. januar 2009 ob 09:53

10. Tinca pravi:

    http://www.youtube.com/watch?v=tIbOQQ11r78&feature=related

    sej pride v Tivoli pa se bos mogoce vanjo zaletela.btw…Brena je pa tud siptarka…tko da je mreza prepletena

    21. januar 2009 ob 10:02

11. katarina pravi:

    hahaha … sej bi res lohk šle skupa na koncert. jest mam njen zadnji album, od prej pa njenih pesmi res ne poznam.

    šiptarka … jebote. pa je tut spečana s srbom. neki mava skupnega after all.
    BtW, toni me je zanč klical. med službo. me je skoraj fršlok.

    21. januar 2009 ob 10:17

12. MMMZ pravi:

    Punci, če mislita pravo Breno, je bosanska muslimanka-bošnakinja. vera ista kot šiptarka, narodnost druga.

    Katarina, želim, ti da poleg Srba imata z Breno vsaj podobno denarnico- vsebinsko.

    vaju pa je lepo brati. ko se tko prek spleta pogovarjata.

    P.S. Siniša pa je sedaj trener v Celju.

    obem vse naj, naj..

    21. januar 2009 ob 11:22

13. katarina pravi:

    OMG … kok je svet majhen. sej se vsi poznamo. ))

    mah moja sestra … ona vedno neki muti sva se zmenile, da greva na koncert.

    21. januar 2009 ob 11:25

14. MMMZ pravi:

    Super….. uživajta in se imejta lepo.
    … Uđi slobodno, vidi da li dišem….

    ali iz vaših blokovskih časov : čačak…čačak…

    21. januar 2009 ob 11:27

15. katarina pravi:

    MMMZ: ti nekaj povem? jaz tja do 20 leta ali še dlje nisem poslušala te glasbe. niti je nisem poznala. to lepo breno je ta meleča non stop prepevala zato sem jo poznala, njene glasbe kot take pa … se ne spomnim, da bi jo slišala. takrat sem poslušala marjana smodeta (mrtva reka), danijela popoviča – samo juli http://www.youtube.com/watch?v=hRPQ2MAcrk4 , čudežna polja, tajči, itd.

    kakšna čefurjada … ) niti v snu ne. srbohrvaško sem se naučila sicer najbrž od prijateljic, ki so s starši govoriel v tem jeziku, pa tudi hrtv 1 in 2 smo dosti gledali, moj oče me tega jezika ni učil, če je albanec.

    21. januar 2009 ob 12:36

16. MMMZ pravi:

    Saj vem, da nisi poslušala čefurske muzike, samo zadnja leta pač. mislila sem, da poznaš pesmi, ker so pri nas v bloku poslušali na ves glas Breno.

    si za pohvaliti, da si se naučila enega jezika, ki ga sedaj v osnovi precej ljudi prezira.

    ampak ti si itak posebno bitje, ki ne živiš po željah drugih.

    uživaj na koncertu, pa saj ta čefurska muzika ni tako slaba. jaz jo poslušam, če pa mi kdo zapoje od bratov Poljanšek pesem, znam tudi uživati.

    pa Ribja čorba, Bajaga, Crvena jabuka itd….

    Srbi rečejo : ” ko pjeva zlo ne misli ”

    uživaj…

    21. januar 2009 ob 15:06

17. katarina pravi:

    MMMZ: veš katera pesem se mi že nekaj časa mota po glavi?

    tečejo tečejo nitke
    nitke življenja in nitke blaga
    tečejo tečejo nitke
    nitke veselja in nitke gorja ….

    ta pesem je tudi poveod za mojo kategorijo “moje nitke”. nikjer ne najdem njenega besedila, sem pa pred dnevi gledala kopitarja in sem trofnila ravno to pesem. kok je lepa … pozibavajoča …

    sem pa pred leti gledala oddajo o srbohrvaškem jeziku, ki je V RESNICI OBSTAJAL. in mene čist nič ne briga če se reče dete ali djete ali dijete … važno, da se zastopmo. ))

    21. januar 2009 ob 15:12

18. MMMZ pravi:

    Moj materin jezik je srbski, ampak ne ločim č in ć, dž in Đ, važno mi je da smo na isti valovni dolžini, pa če je to Peter, Dragan, ali Huso, Fata…. dol mi visi.
    Svoje ljubim, tuje spoštujem, živim pa itak celo življenje v Sloveniji, tako da te tvoje nitke iz preješnega komentarja so delno tudi moje.
    te pa rada berem, ker znaš napisati post vedno na dobro temo iz katere potem nastanejo še naslednje tri.

    si razmišljala o knjigi? pred kratkim sem prebrala eno knjigo, ki je bila napisana v obliki e-malov prijateljicam.
    meni je bila full dobra, tako, da mislim, da bi se tvoji posti dali čitati tudi v knjižni obliki.

    21. januar 2009 ob 15:22

19. katarina pravi:

    mojs sestra mi je zadnjič poslala mail, da je med tuširanjem pomislila na to, da bi jaz izdala knjigo. sej ne vem ali bi smejala ali kva. tale moja seka je res pojava.

    seveda … zdaj premišljujem o tem, ker me je sestra narajcala. elpo počasi. včeraj sem posejala sivko v tri gajbe, danes napisšem kolumno, jutri bom pa metala poste skupaj. ))

    21. januar 2009 ob 15:25

20. Tinca pravi:

    o joj joj joj joj woman!
    ti pocas namec skupaj…..jaz k sem bolj produktivno in ambiciozno bitje ti bom pa vse ostalo naredila.

    think:
    pri 34 beres dnevnike ki si jih pisala pri 15 letih…..pri 60 bos pa sofisticirana babica ki bos brala svojo buklo

    grrrrr……hudooooooooooooooooo

    21. januar 2009 ob 15:30

21. MMMZ pravi:

    Kakor koli. samo, da jo napišeš. pridem na uradno predstavitev in jo kupim takoj.

    vidiš, da nas več misli,da napišeš knjigo.

    a si lahko misliš, sediš ob svoji hiški, na svoji zemlji, ob nasadu sivke in podpisuješ svojo knjigo.

    vauuuuu.

    držim pesti!!!

    21. januar 2009 ob 15:35

22. katarina pravi:

    ))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))) ve dve sta ludi … majkemi. ajmemeni, jaz sem še v službi. jaz tudi držim pesti. ))))))

    21. januar 2009 ob 15:37

23. MMMZ pravi:

    Včasih tudi lud pove kakšno pametno.

    21. januar 2009 ob 16:13

Povej svoje mnenje