Starševstvo +

Iz dnevnika 4.4.1988

dobeseden prepis

“Danes sem ostala kar doma. Zvečer, o sem se odpravila spat, sem začutila( dolgo pogrešano) bolečino v levem kolku. Kdaj sem imela zadnjič te bolečine, se ne spomnim, a vem, da so bile groooozne in jih nikomur ne privoščim. Ja, ampak njim se moram zahvaliti, da sem ostala lepo doma. Ura je že 10.25, kmalu bo ameriški film BRATOVŠČINA.
Zdajle prepisujem Simonine verze in mislim na Aleša (kakšna kombinacija).

Ravnokar sem prišla domov (ura je 21). Bila sem pri maši, saj je danes veliki ponedeljek (na odbojko nisem mogla). Srečala sem Francija in najin pogovor se je zavlekel do 21, potem sva morala domov. Če b b ila starejša (20 let), bi hodil z mano, tako pa ne, ker sem še premlada. Njegovo mnenje o meni je, da sem “fejst” punca. No, vsaj nekaj pomirjujočega, če me že Aleš ne jebe (po najnoveših podatkih). GET OUT OF MY DRIMES, GET OUT OF MY CAR, je pesem na 1. mestu LSD, prosim, in spodobi se, da bi zaplesala. No, zdaj so na vrsti novosti iz Amerike, itd.
Mislim, da mi je kar lepo, razen če odštejem jutrišnjo šolo, pa misel na Aleša, Sebata, Francija, Uroša. Saj res, Sandi mu je naložil, da bi šla “ena iz Ljubljane” rada z njim fukat, pardon, sexat. No, upam, da ni mislil name. Uroš, seveda. Tudi Alešu je rekel zame, češ, da je škoda, da sem tako nora nanj, on pa me niti ne pogleda (pretirava, hja, pogleda me že), a pri Alešu tudi to ni vžgalo. Rekel je tako, kot sem prej napisala, da me NE JEBE. Kruto, a ne? Ne zame, za moje srce namreč.

V bistvu pa danes ni bilo nič posebnega. Po kosilu sem odšla do Gregorja domov (k njemu, of course). Najprej sva pospravila kuhinjo, nato njegovo sobo in posteljo (nič pokvarjenega), potem sva se sesedla na kavč v dnevni sobi in poslušala glasbo, nakar se je eden od naju spomni, da bi igrala na klavir. Seveda je imel prednost Gregor, zatem še jaz. No, še kar dobro nama je šlo, moram priznati.

Ko sem prišla domov, sva s Tino (takoj) odšli k Sandiju. Vem, da ni prvič, a tudi zadnjič ne bom izrekla te besede. Tina je PRASICA, HINAVKA, PRILIZNJENKA, itd, skratka VSE, kar ti srce poželi. Zakaj? Dolga zgodba, a po točkah bo krajša:

1. v vsakega fanta se mora vtaknit in večinoma tudi podreti najino (moje in njegovo) prijateljstvo;

2. vedno me hoče izrinit z “odra” in mi preprečiti pristop do besede;

3. če le more, me očrni in s svojim smehom povzdiguje svojo pomembnost;

4. komaj čaka, da me zajebe;

5. uživa, če jaz trpim.

Jasno? Upam! Zdaj moram pa spat. Ja, vem, da bi morala še veliko, ogromno napisati, a bi bil en zvezek premalo za moja čustva, pa tudi dolgočasno bi postalo, zato je bolje, če grem spat. Se vidmo!
_______________________________________________
WTF je ta Aleš?  

Še brez komentarjev

1. Ime pravi:

   Vsaj tvoja anglescina se ni spremenila.

   26. november 2008 ob 23:15

2. okroglo pravi:

   že takrat si bla dobra za pisat:)

   27. november 2008 ob 07:16

3. katarina pravi:

   v bistvu me je fasciniralo kako sem pisala dnevnike. in kako sem razmišljala. pri 15 letih. moja tavelika jih bo kmalu imela 15, pa je dobro, da prebiram svoje dnevnike, da se vrnem v tisto obdobje in se spomnim kako sem sama funkcionirala.
   še vedno pa se ne morem spomnit kdo je bil ta Aleš.

   27. november 2008 ob 07:36

4. okroglo pravi:

   mogoče bere tvoj blog, pa se ti bo javil:)

   27. november 2008 ob 07:53

5. katarina pravi:

   ))) ja in jaz se ga bom spomnila, a ne. ))))) moji dnevnki so polni tipov, ko jih včasih prebiram se saam sebi čudim, kako sem sploh lahko končala šolo, ko sem imela tolk drugega razmišljanja. ))

   27. november 2008 ob 08:05

6. coprnca pravi:

   hehe… moji dnevniki tud zgledajo nekako takole…

   27. november 2008 ob 08:20

7. MMMZ pravi:

   Super, si mi dala zamisel, da še jaz pogledam, kaj sem bluzila pred dvajsetimi leti.
   Mislim, da sem v tem času ( april 88), hodila v osmi razred, bila noro zaljubljena v enega tipa. še danes, ko ga vidim ( oh te plave učke)imam neke nore metulje v želodcu ( mogoče prebavne motnje).

   zvečer bom definitivno pogledala v svoj stari dnevnik.
   Zanimljivo, da smo v tem obdobju prepisovali verze in bolj ko si imel neko prepovedano pesem, boljšo zbirko si imel.
   Se spomnim ene pesmi o Ani in marihuani .
   Si jo tudi ti imela v zbriki ?
   pri nas v šoli, če si jo imel si bil malo čuden-frajerski-boemski..
   Poslušali smo pa radio MM2, ki je vrtel full dobro muziko.
   Tudi pri meni je bil en Aleš. sedaj je poročen in ima četico otrok. Hvala bogu, da jim jaz nisem mama.

   27. november 2008 ob 11:18

8. katarina pravi:

   MMMZ:

   kadim, da vidim dim
   v dimu vidim tebe
   kako odhajaš skozi dim
   zato kadim
   )))) najboj znan verz, moram pa tisti zvezek z verzi poiskat. vidim, da tdi moji hčeri prepisujeta te verze. joj, kako smo si podobni. )))

   27. november 2008 ob 11:26

9. 1tastar pravi:

   Jaz pa svojih bolečin ne razlagam v javnosti

   27. november 2008 ob 13:56

10. Uršula pravi:

    oj, jaz pa nikoli nisem mogla pisat dnevnika. trikrat sem začela, pa nehala …
    no, saj zdaj moje nepisanje dnevnika malo po malo nadoknadim z blogom ….

    napredujem

    29. november 2008 ob 21:50