Starševstvo +

Moja leva stran in invalidski voziček

Ne samo moja leva roka, tudi moj levi kolk, leva noga, leva rama, skratka cela moja leva stran.

Ko sem se rodila, sem imela okvarjeno levo roko, konkretno okvarjen sem imela živec na levi roki. Mama mi jo je razgibavala in razgibavala … in postala sem levičarka.  Ko sem pri 13 letih začela  igrat klavir (orgle), smo ugotovili, da imam kljub razgibavanju in navideznemu normalnemu premikanju roke živec poškodovan in morala sem opustiti igranje klavirja.

Od rojstva imam tudi okvarjen levi kolk. Ponvica / sklepna jamica je preplitka in če se ne pazim se glavica (haha, tavelika mi je razložila strokovne izraze)  premakne iz običajne lege in to boli za znoret. Ko sem bila mlajša se mi je to “izskakovanje” dostikrat zgodilo, zdaj ne več. Samo če se zaležim ali če pretiravam … tam ja.

Tam pri 18 letih sem imela prometno nesrečno, v kateri sem si poškodovala šest prsnih vretenc. Konkretno oškodovala tako, da se mi je med kosti “zataknilo” nekaj živcev, jasno, z leve strani. Že takrat mi je zdravnik rekel, da obstaja realna možnost, da bom po 40+ na vozičku in to sem si vzela tako na srce, da …

Vse zgoraj je splet okoliščin, ki je privedel do tega, da me zadnje čase boli moja cela leva stran. Rama, roka, noga, kolk … ni, da ni. Zjutraj se zbudim kot kakšen starudija, se zvlečem do roba postelje, prekotalim na drug bok in z muko vstanem. Sicer potem tekom dneva bolečina mine, se razmigam, ampak ko se zvečer spet spravim spat … nočna mora. In tako sem prejšnji vikend zjutraj ležala vsa v bolečini ter premišljevala o svoji hiši … Če bi se res zgodilo, da bi pristala na invalidskem vozičku, lahko hišo samo prodam. Kakorkoli sem obrnila – itak sem predvidela klančine povsod, kjer sbi naj bile stopnice neizogibne, toda delo na zemlji je delo NA zemlji, česar z vozičkom definitivno ne bi mogla delati. Po vrtu se ne bi mogla vozit, ker je v klancu, tudi na vrt ne bi mogla it po zelenjavo, pa nabirat orehe … Tudi do avta ne bi mogla, pa v kopalnico na stranišče tudi ne, ker je preozek prehod. Jap, postala sem zelo slabe volje in leva stran me je še bolj zabolela.

Že 17 let živim z mislijo na to, da lahko nekega dne pristanem na invalidskem vozičku. Seveda o tem ne razmišljam vsak dan, samo takrat ko me začne boleti moja leva stran, ko težko vstanem, ko me v hrbtenici zbada, ko po dveh urah hoje prišepam domov kot totalen invalid. Ni prijetno, je pa to del mojega življenja. In tudi zato se ne pretegujem, ne dvigujem težkih stvari, ne telovadim v fitnesu, pazim na težo. V hiši moram zamenjati posteljo.

Še brez komentarjev

1. alcessa pravi:

   V Mladini pravijo, da čudeži obstajajo.

   25. november 2008 ob 20:24

2. Matej pravi:

   oja, menda je vse možno :not

   25. november 2008 ob 21:16

3. matjazc pravi:

   Predlagam, da obiščeš zdravnika ( predvsem zato da ugotoviš da ne zna pomagati ), potem dobrega kiropraktika – glede na tvojo poškodbo v preteklosti, nikakor ne brez kakšnih rentgenskih posnetkov.

   Če je problem res v stisnjenih živcih in vretencih ( glede na to da gre za “LEVO” ), potem te lahko kiropraktik malo popravi in predlaga telesne vaje, s katerimi si v prihodnje lajšaš bolečine.

   Uradna medicina pa te lahko operira, in ko bolečine ne prenehajo, te lahko spet operira. Bolečin se sicer nikoli ne znebiš, ampak operirajo te lahko še vedno.

   25. november 2008 ob 22:03

4. katarina pravi:

   alcessa: aleluja. naj kar dela čudeže, samo ne na meni.

   matjazc: vem. so mi rekli, da če me operirajo, da je 50:50 da bo operacija uspešna. potem je valjda brez zveze tvegat.

   26. november 2008 ob 07:22

5. katarina pravi:

   najbolj zanimivo bo, če se mi bo to res zgodilo in bodo potem tisti, ki me sovražijo, rekli, da me je bog kaznoval. .)

   26. november 2008 ob 07:27

6. maya pravi:

   Pa menda ja ne obstajajo tudi taki modeli???

   26. november 2008 ob 08:51

7. saso- pravi:

   a pa misliš, da je kdo na svetu ki bi tebe sovražil:)))

   demokracija je, da vsak pove svoje mnenje in pri tebi je dosti ljudi, kateri se ne strinja s teboj. Vendar, ker jim demokracija dovoli, da pove svoje mnenje to s pridom izkoriščajo. Ne verjamem pa da te kdo sovraži

   KOLK SEM TO LEPO NAPISAL

   26. november 2008 ob 08:57

8. katarina pravi:

   saso: ne, sovražijo me ne, samo ne prenesejo me, gnusim se jim, utopili bi me v žlici vode, ne videt ne slišat me ne morejo, na bruhanje jim grem, itd. ) sicer pa me imajo radi.

   26. november 2008 ob 09:01

9. saso- pravi:

   Ma kar se mene in moške populacije tiče te imamo toliko radi da bi te zagotovo radi videli v postelji:))) TOLK TE MAMO RADI!!!

   26. november 2008 ob 09:10

10. katarina pravi:

    predvidevam, da govoriš zase, a ne.

    26. november 2008 ob 09:15

11. alcessa pravi:

    Ne vem, zakaj ne bi. Zdravniki imajo očitno omejene možnosti, tip ni drag in najpozneje na invalidskem vozičku nas ponavadi sramežljivost mine.

    26. november 2008 ob 09:30

12. katarina pravi:

    alcesssa: kakšna sramežljivost?

    26. november 2008 ob 09:35

13. alcessa pravi:

    No, ta, da se k razno raznim “zdravilcem” pač ne hodi. Tudi sama še nisem bila in čisto nikoli ne razmišljam o tem, ampak če bi šlo za resno zadevo, bi poskusila tudi to, samo da pomaga.

    26. november 2008 ob 09:47

14. saso- pravi:

    Ne vem, vprašaj Crnega:)))

    26. november 2008 ob 09:57

15. katarina pravi:

    alcessa: jaz ne probavam.pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. )) veš, kako si moja mama pomaga? ugibaj. namig – medicnska sestra je.

    26. november 2008 ob 10:10

16. alcessa pravi:

    Nisi čisto nič radovedna, ali mogoče vseeno ne bi delovalo? (mislim resno: radovednost me že cel lajf vleče za sabo)

    Na žalost meni bog ne bo pomagal, ker ne verjamem vanj in če bi me kaj bolelo, tudi ne bi začela.

    Drugače pa verjamem še to, da se bolj splača odpraviti vir težav kot pa samo simptome. Ugibam: injekcije. Lahko pa tudi tablete. Skratka, nič resnično koristnega.

    26. november 2008 ob 10:22

17. katarina pravi:

    alcessa: radovednost ni moja lastnost. jaz ko nekaj naredim, nekajm grem, se za nekaj odločim, to mislim/naredim resno in ne samo iz firbca.

    moja mama ima zaradi narave svojega dela okvarjeno hrbtenico, kolke in še kaj. če noče postat nepokretna se mora gibat, če se hoče gibat mora pa najprej premagat bolečino,s katero se vsako jutro zbudi. tablete torej, mogoče tudi kakšno injekcijo. je tudi zelo suha (za moje pojme odločno preveč), pa najbrž tudi zato njeni sklepi manj trpijo.
    mene najbol boli to delo na zemlji, ko se moram sklanjati in sklanjati. ne vem koliko časa bom to lahko počela. se pa raje odpovem temu delu kot pa tvegam nepokretnost.

    26. november 2008 ob 10:57

18. alcessa pravi:

    Katarina: ja, tudi zdravi ljudje, ki vsak dan v tem položaju delajo na zemlji, enkrat začnejo trpeti zaradi bolečin oz. okvar… Enkrat sem na vrtu delala kar na kolenih (kot mulka in ker sem pač hotela sprobati kaj novega), pa je šlo kar v redu, ampak je bilo poletje…

    Drugače pa bi jaz na tvojem mestu že zdavnaj bila prepričana, da imam dober razlog za poskusit še kaj drugega kot zdravnike – čisto preprosto, ker ne verjamem, da se je treba takoj sprijazniti z bolečino.Pri vseh teh zdravilcih se sicer lahko resno odločiš, vendar najbrž redko kdo vnaprej verjame, da bo kaj prineslo, ne da? In se stvari pač jemljejo z rezervo.

    26. november 2008 ob 11:05

19. pet-in-g-seks pravi:

    hm. jap. se zna kaj takšnega tudi meni dogajat.

    26. november 2008 ob 11:20

20. katarina pravi:

    ALCESSA: enkrat sem bila pri nekem bioenergetiku, h kateremu je hodila moja prijateljia z vso družino. njim je kao fuuuul pomagal, jaz sem pa umrla od smeha med njegovim zviranjem. nak, to ni zame. ))) dobra postelja je zakon. in doma imam francosko – fedri in to, spdaj ima predal. se spi božansko na njej. sicer sem pa princeska na zrnu graha. zlepa ne spim dobro.

    26. november 2008 ob 11:27

21. alcessa pravi:

    Ja, menda da pomaga predvsem tistim, ki verjamejo kar sicer tudi ni slabo, vseeno. Vendar sem ti tisti članek iz Mladine polinkala zato, ker opisuje enga, ki absolutno ni verjel, dokler se mu ni zgodilo – to bi bil zame recimo dober razlog, da poskusim.

    Saj veš: če si že mlada imela otroke, potem ne moreš zdaj biti vsa otrdela in polna bolečin (odkar sem enkrat delala za tekočim trakom -2 meseca- vem, da do tega hitro pride in da marsikdaj lahko komaj kaj naredimo proti temu.) Postelja je pomembna, ja

    26. november 2008 ob 11:28

22. olna pravi:

    Katarina,

    o bioenergetikih in zdravilcih ti bom povedala izkušnjo, ki se jo izplača izvedeti.

    Glede obiska bionergetika se boš morala seveda sama odločiti, morda najbolje po posvetu s prijatelji ali dobrimi znanci, ki jim lahko zaupaš. Reklamo za razne čudodelce v medijih pa raje kar pozabi.

    V neki družbi sem spoznala prijazno gospo srednjih let, ki nam je ob odhodu razdelila svoje vizitke: tam je pisalo, da je bioenergetičarka in zdravilka in ima diplomo nekašne univerze za zdravilstvo v Italiji, točnega naziva se ne spominjam.

    Do tovrstnih čudodelcev sem zelo nezaupljiva, zato sem si rekla, grem jo neobvezno povprašat, kaj počne in kako in predvsem, kakšne dokaze ima za svojo uspešnost.

    Sprejela me je v svoji delovni sobi, polni raznih verskih, mitskih in drugih simbolov. Na mizi je imela košarico, v kateri je bilo nekaj močno zvitih (celo v spiralo) vilic in žlic. Ko sem jo v šali vprašala, ali je imela na obisku Urija Gellerja, me je začudeno pogledala in rekla “Ne, zakaj?” Potem mi je na moje velikansko začudenje odgovorila, da je pribor zvijala sama, in da to vendar ni nič takega. Ko sem jo vprašala, ali lahko to stori tudi zdaj, je rekla “Seveda, ampak zakaj?” Pojasnila sem ji, da sem pač nezaupljiva, da slišimo in beremo veliko o vseh mogočih prevarah in da bi me veselilo, če bi me lahko ona prepričala v obstoj takšnih nadnaravnih sposobnosti.

    Zaničljivo me je pogledala in rekla:”Jaz nimam vam kaj dokazovati. Ali mi verjamete, ali pa ne.”

    Priznati moram, da je njen marketinški pristop odličen: če ji ne verjamete na besedo, bo “užaljena”, ker dvomite o njeni poštenosti, in torej tako ali tako ne zaslužite, da bi vam kaj dokazala. Če pa ji verjamete, ji pa tako ali tako ni treba dokazaovati.

    Zdaj pa še resno k tvojemu problemu. Za operacijo se verjetno res nihče na tvojem mestu ne bi odločil. Če ni drugih poti za izboljšanje, ti ostane protibolečinska terapija, torej zdravila. Saj menda že obstaja cela znanost, ki je posvečena lajšanju bolečin in zdravila postajajo vedno bolj prijazna, t.j. z vedno manj nezaželenimi učinki. Vsekakor ti želim vse dobro, drži se, poskusi s čim manj obžalovanja delati “odpise”, ki jih tvoje zdravje pač zahteva, počni čim več stvari, te veselijo.

    26. november 2008 ob 12:23

23. olna pravi:

    In pozabila sem, kvaliteta postelje je res pomembna. Se splača investirati v ustrezen jogi.

    26. november 2008 ob 12:29

24. saso- pravi:

    baje so vodne super – samo sexat se ne na vodni:(

    26. november 2008 ob 13:05

25. stara vešča pravi:

    o pa še kako se da….

    26. november 2008 ob 13:16

26. 1tastar pravi:

    Ja, pa je bilo čisto luštno, ko sem bil na invalidskem vozičku in me je država poslala v toplice

    26. november 2008 ob 13:30

27. janez pravi:

    Ne daj se Katarina, išči možnosti za zdravljenje, žalostno pa je,da je treba plačati, če rabiš kaj hitrega in kvalitetnega, čim starejši si tem bolj uvidevaš, da je zdravje kar dragocena dobrina.Katarina,ko odprem tole kišto najpreje grem gledat če je pti tebi kaj novega, šele potem grem naprej, torej si zelo zanimiva za branje , si človeška in znaš in imaš občutek za pisanje za široke množice kar bi rekli v bivših časih.

    26. november 2008 ob 15:55

28. nivi pravi:

    Katarina: dokler renoviraš, maš lepo priložnost, da si narediš dostop do vseh prostorov tud z vozičkom (sej veš, za vsak slučaj), ker ko bo enkrat obnova končana, bo res težko še enkrat vse razbijat (če bi slučajno bilo treba, Bognedaj, ničesar ne privoščim)

    1tastar: Če si bil kr mau časa na vozičku in veš da boš spet hodu, ti najbrž ni blo prehudo. Praš tistga k ne more nikol več nog premaknt, sam jest, še scat ne. Pol pa ni več tako lušno…

    26. november 2008 ob 19:59

29. katarina pravi:

    nivi: jasno, ampak v tem je tudi problem, ker kopalnice ne morem tako renovirati. lahko imam klančino v kuhinji pa dalje na teraso, ampak vse ostalo – dostop z avtom, vrt, njiva, kopalnica, je absolutno nemogoče uredit za voziček. in to je ena od stvari, ki me … mal mučijo.

    26. november 2008 ob 20:06

30. olna pravi:

    Glede na to, kar si napisala, se morda sliši kruto, je pa realno: si razmišljala tudi o preselitvi?

    26. november 2008 ob 22:09