Komentarji na: Spomin na otroštvo, ki se mi je prikradel v polsnu

Avtor: MMMZ

MMMZ — Wed, 26 Nov 2008 09:36:19 +0000

Halo, če ne marate Katarine, jo pač ne marajte, punci pa pustite pri miru. glejte svoja posla in vzgajajte svoje otroke.
Obstaja en lep rek: kar vidiš v vasi pričakuj tudi doma.

drugače pa, hvala bogu, da imamo otroštvo in lepe spomine nanj. a ni čudno, kako te zvije v želodcu, stisne, ko doživiš deja vu, povezan z otroštvom.
jaz sem tisti dan potem malenkost zasanjana,potem iskriva in otroško hudomušna in polna energije.

Avtor: 1tastar

1tastar — Wed, 26 Nov 2008 08:17:59 +0000

Le odkod potem tvoje sovraštvo do matere?

Avtor: katarina

katarina — Tue, 25 Nov 2008 15:41:36 +0000

ker so tvoji komentarji glupi. eto zakaj.

Avtor: miša

miša — Tue, 25 Nov 2008 15:31:43 +0000

??
Ker sem napisala, kar si mislim???

Avtor: katarina

katarina — Tue, 25 Nov 2008 15:06:26 +0000

miša, če en boš ti od.jeb.ala, te bom jaz. sigurno.

Avtor: maya

maya — Tue, 25 Nov 2008 15:01:54 +0000

@miša, to je samo slika. Jaz sem prav takega videla v živo, pa zgleda prav kul.

@katarina, lepo napisano.

Avtor: Ime

Ime — Tue, 25 Nov 2008 15:00:07 +0000

Misa, saj ga bodo lasje kmalu prerasli, hehe.

Avtor: miša

miša — Tue, 25 Nov 2008 14:57:19 +0000

Kako grozen piercing! Zgleda kot kak velikanski herpes!

Avtor: duko

duko — Tue, 25 Nov 2008 14:15:31 +0000

Ej otroštvo odide, pa vseeno ostane z nami, nekje skrito. In tisti občutki ostanejo z nami vse življenje, so trajni, vse ostalo so le prehodne izkušnje. V neki ameriški knjigi sem v predgovoru svojčas bral izrek nekega Rusa, Tolstoja ali Dostojevskega, vrag si ga vedi, sem jo že zdavnaj zavrgel, da, če ohraniš v sebi vsaj malo otroškega, lahko to nekoč reši svet. Kaj vem. Ampak tokrat si napisala lepo. Da ni tudi v tebi še nekaj otroškega? Pod pragmatično lupino? Kati, Kati, ti si nekaj posebnega!

Avtor: katarina

katarina — Tue, 25 Nov 2008 08:33:47 +0000

eto že drugo noč se mi je zgodilo isto. tako slabo spim. na pol se zbudim in prisluškujem zvokom … in se “preselim” v tisto stanovanje v Štepanjcu, hodim po njem, se spominjam … še vedno se morem spomnit imena tiste punce, ki je oponašala Lepo Breno …