Komu je namenjena državna štipendija …
… in zakaj bosta moji hčeri zagotovo šli v internat.
Ne vem komu je namenjena državna štipendija, kajti veliko enostaršvskih družin in rejencev je padlo skozi sito. Sito, ki pomeni ca 320 eur na džinskega člana, za izračun tega pa se ej upoštevala dohodninska napoved za lansko leto + otroški dodatek (ki ni dohodek, ampak socialni transfer) + preživnina (določena, ne nujno plačana) + pri rejencih materialni stroški + pri vdovah/vdovcih pokojnina po umrlem zakoncu.
No, rejenci so definitivno padali ven kot pokošeni, kajti otroški dodatki + materialni stroški so mesečno višji od 320 eur, enostarševske družine pa …
trije član (starš, dva otroka) 700 eur plače + 250 eur preživnine + 170 eur otroških dodatkov = 373 eur dohodka/ člana – mogoče koga briga, kako preživeti 1.120 eur na mesec dva šoloobvezna otroka v podnajemniškem stanovanju? Ne.
Pa gremo na drug zaključek, zakaj bosta šli moji hčeri definitivno v internat.
Po podatkih dijaškega doma Bežigrad stane mesčno bivanje za enega otroka 200 eur (ali manj). V to je vključeno ZAJTRK, KOSILO, VEČERJA, SPANJE, ELEKTRIKA, VODA, VARSTVO, … V primeru, da se bosta tamali vozili za vikende k meni v Ljutomer, prištejem še 22 eur/vikend = 88 eur. Pa recimo, dajima dam še 60 eur na mesec za malico, pijačke, izhode po pouku. Skupaj me pride strošek za eno 348 eur (stroški šolskih učbenikov niso všteti).
Če ostanem v Kranju in se tamali vozita v Ljubljano v šolo, pa so stroški taki:
dijaška mesečna Kranj – Ljubljana je 120,06 eur +denar za šolsko malico 60 eur (3eur/dan) = 180,06 eur
Zajtrk, kosilo oz. večerjo oz. karkoli bosta jedli, plačam jaz doma, kar znese za eno cca. 80 eur/mesec (zdaj porabimo cca 200 eur za hrano). Strošek je že 260,06 eur. Pa dodatno denar za izhode po pouku, ob vikendih – žepnina, recimo 40 eur = 300,06 eur. K vsem tem stroškom pa moram prišteti še sorazmerni delež najemnine, domplana, elektrike, interneta, itd. 153 eur/mesec in priem do končne številke 453,06 eur (stroši šolskih učbenikov niso všteti).
Kdo je tu nor? Kaj pomeni šolanje otrok? Kdo se zaveda stroškov, ki nastajajo pri prehodu otrok iz osnovne šole v srednjo šolo? Kdo se zaveda pomena štipendije, ki ni luksuz, temveč pomoč pri lažjem šolanju otrok in pokritju delnih stroškov?
Če bi bila upravičena do štipendije, bi dobila cca 100 eur ČE za eno hčero, kar je sicer pljunek v morje stroškov, pa vendar bolje to kot nič. Tako pa ne dobim nič, zero, nula, hčeri pa – zakaj je to samoumevno – moram šolat dalje kakor vem in znam. In to pri istih dohodkih, kot jih imam zdaj. Niti preživnine niti otroški dodatek se ne usklajujejo z življenjskimi stroški otroka. Ne razumem …
Pravijo, da ima slovenska družba nizko izobrazbo. Še nižjo bo imela. Kajti srednja šola ne bo več samoposebi umevna, temveč bo luksuz tudi za srednji razred oz. bodo otroci pri 15 letih MORALI začeti delati, če si bodo hoteli plačati šolanje (”živeli” študentski servisi in izkoriščanje dijaškega in študentskega dela). Upam, da se tisti, ki iščete službe oz. mi, ki delamo, zavedamo kaj to pomeni za naše službe. Toliko o ZASTONJ šoli, ki to ni, predvsem za vozače (ki jih je veliko) in tiste, ki zaradi neživljenjsko nizko postavljenega cenzusa za pridobitev državne štipendije ne bodo upravičeni do nje.
Še malo o tej štipendiji. Otroški dodatek je kao univerzalna pavica vsakega otroka – ne dobijo ga samo tiste družine z zelo visokimi dohodki. Kaj pa državna štipendija? Tako prvi kot drugi sta državna socialna transfera, katerih namen je pomoč družinam z otroci. In ne razumem, zakaj se otroški dodatek upošteva v dohodek družine, čeprav je njegova višina odvisna od siceršnjih družinskih dohodkov (tudi določene višine preživnine). Zakaj potem družine s srednješolci nimajo višjih otroških dodatkov, če niso upravičene do državne štipendije. Ne doseči cenzusa 320 eur/ člana namreč pomeni samo eno – ne imeti skoraj nobenih dohodkov (kar je s stališča preživetja nemogoče) oz. se znajti – delati na črno, vleči druge socialne transfere, ki se ne upoštevajo kot dohodek, oz. imeti samo minimalno plačo in tri otroke, čeprav je jasno, da z minimalno plačo ne moreš dostojno preživljati dva, kaj šele tri in več otrok.
Pa rejenci in rejniki … veste, da starši rejencev NE plačujejo preživnine za svoje otroke, ki jih nekdo drug vzgaja, futra, daje spat, se igra z njimi, skrbi zanje, jih oblači? In potem rejniki te otroke še šolajo s svojimi dohodki … kot bi bili njihovi (kar čustveno najbrž so). Kje je tu starševska odgovornost? Država pa rejnike potem še udari po žepu tako, da rejenci niso upravičeni do državne štipendije. Svaka čast …
In tako pridem do momenta, v katerem bi z zelo grenkim okusom v ustih najraje pljunila na tako … dvolično, blefersko, neživljenjsko, ne mačehovsko, temveč ignorantsko državo.
Saj res … vsa pozornost je uprta v mlade družine. Zakaj že?
Bralka pravi:
Hčerka znancev je lansko leto dobivala republiško štipendijo. Letos je ne, ker cenzus presegajo za – reci in piši – dodatek, ki ga je lansko leto dobila pri štipendiji kot odlična učenka.
Torej – ker je bila pridna in ker je lansko leto dobivala štipendijo, je letos ne bo več.
Huh?
23. oktober 2008 ob 09:08
saso pravi:
moji so vsa leta dobivali Cojzovo štipendijo:)
23. oktober 2008 ob 09:35
katarina pravi:
saso: poglej si pogoje za zoisovo štipendijo: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/drzavne_stipendije/
res ne vem iz koga se delajo norca. no, to vem, ampak ne vem zakaj.
23. oktober 2008 ob 09:51
saso pravi:
Katarina mislim da si pomešala pomen in pogoje za pridobivanje Coizove štipendije!
23. oktober 2008 ob 10:09
simon79 pravi:
Katarina, link ki si ga dala je za državne štipendije, ki se talajo upravičencem z nizkimi dohodki. Tu je meja res postavljena ekstremno nizko in jih verjetno ne potalajo prav dosti.
Zoisove štipendije so pa namenjene nadarjenim in je prav, da so omejitve visoke. Verjetno bi bilo pa smiselno programe, vsaj univerzitetne, malo razvrstiti po zahtevnosti. Nekje desetke padajo po tekočem traku, nekje se morajo pa zanje precej bolj potruditi. Razlika je, če ti oddaš seminarsko nalogo in sledi ocena ali pa če imaš ustni izpit, 1000 strani knjige in profesorja, ki išče napake. Ampak OK, te je za kakšno drugo temo.
To, da je šolstvo zastojn, še zmerom drži, ker pač ne plačuješ šolnine. Vsi ostali stroški so pa na žalost pač na plečih staršev. Zato pa odločanje o družini ni več toliko nagonska oz. čustvena odločitev kot je razumska. V parih postih si kritizirala ljudi, ki se pozno odločijo za otroke (konkretno post o umetni oploditvi), ampak po drugi strani je pa verjetno jim precej lažje. Kot zrele osebnosti, ki so verjetno s partnerjem že dalj časa, imajo manj možnosti postati enostarševska družina (govorim izključno o ločitvah, pa še to verjetno ne drži vedno, malo pa verjetno že), imajo izobrazbo, službo, …. Vsaj po tej plati moraš priznati (no, ni ti treba), da je čakanje z zanositvijo do takrat, ko imaš ostalo dokaj popedenano, razumna odločitev. Otroci so, žal, poleg vsega veselja in ljubezni, ki ti jo dajejo, tudi strošek in si jih moraš biti sposoben privoščiti.
Država pa bi morala biti pri tem seveda precej bolj prijazna in omogočiti ljudem, da jim ni potrebno čakati do 30 leta ali še kasneje, ter jim omogočiti, da si lahko “privoščijo” več kot enega otroka. Nenazadnje so to naši nasledniki, ki bodo še naprej polnili pokojninsko blagajno (če bo le-ta sploh še obstajala čez par let).
23. oktober 2008 ob 10:20
salvia pravi:
@simon79: sicer se na prvo lopto res zdi bolj odgovorno doseči neko materialno gotovost, preden se odločiš za otroka. a dandanes se zna pletenje gnezdeca zavleči kar daleč. tudi pari brez otrok si težko privoščijo neko nepremičnino, poleg tega pa tudi tistim, ki se za otroka odločijo kasneje, nihče ne garantira, da jih partner ne bo zapustil z dvema otrokoma na grbi. katarina glede na slovenske razmere nima slabe plače, pa poglej. da ne začnemo o tem, kak nas je zmasiral evro. in inflacija. jebeš.
23. oktober 2008 ob 10:54
Ajchka pravi:
Ne vem, mogoče te je že kdo opomnil, ampak dijaške malice so od letošnjega septembra brezplačne.
23. oktober 2008 ob 10:54
katarina pravi:
simon79: preden pride otrok do srednje šole mine 15 let. 15 let!!!!! veš kolk dolga doba je to. in se nikakor ne morem strinjat s tem, da so starejši od 35+, ki se šele pri teh letih odločajo za otroka, kakršnokoli prednost. koneckoncev so ti starši stari 50+ ko so njihovi otroci stari šele 15. je to plus? kakor za koga.
državna štipendija je samo ena in edina. druge ni. in ta, ki je, bi morala bit namenjena vsem, tudi srednjemu razredu. ampak kaj je to, srednji razred? sej ne gvoroim na pamet, sem dala gor izračun stroškov, pa se vidi črno na belem kako in kaj. in ni normalno in ni logično, da je postavljen cenzus na 320 eur, ki ga doseže … kdo? si prebral post, ker če si ga, potem si prebral tudi tu, da so rejenci padli skozi. pardon … zdaj so se pritožili in so jim na ministrstvu izvzeli otroški dodatek kot dohodek otroka. zakaj ga niso izvzeli vsem, pa bi bilo veliko več otrok enostarševskih družin upravičenih do štipendije? pa otrok iz dvostarševskih družin, kjer starša dobita minimalno ali malo več kot to plačo?
iz koga se delajo norca?
Ajchka: malice sploh ne obstajajo na vseh šolah. to je spet ena megla. na nekaterih so, na drugih niso. torej mi opomnik ne pomaga kaj dosti.
saso: si prepričan, da vsem, ki dosežejo zahtevan nivo povprečne ocene dajo zoisovo štipendijo? si si pogleda pogoej zanjo?
23. oktober 2008 ob 11:33
elisabeth pravi:
Samo ena o Zoisovi stipendiji- ne, ne dajo jo vsem. Odvisno je od socialnih delavcev na OŠ. Ker ko sem jst bla v 8. razredu Oš(in to je blo še v časih, ko je 8. razred pomenil konec osnovne šole), sem mela vse pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, pa me naša ljuba socialna delavka ni predlagala, ker je bila mnenja, da jst bom pa itak enkrat zabluzila(you were wrong missy) in pa itak mamo doma dost keša(OK, kar ne rečem da ni res-res nam nikoli ni šlo slabo in denar ni bil problem) pa vendar….a je moja krivda, da so moji starši študiral in veliko delajo, da zaslužijo dovolj denarja?
Pa ne rečem, da sem si jo res tako želela to štipendijo, samo bi mi pa pomagala v srednji šoli in tud kasneje, ker mi ne bi bilo treba skoz prosit staršev za denar. Poleg tega pa: hej, če sem bila 8 let odlična, dobila še kup priznanj in vse to, a si je ne zaslužim?
No, sam tok, da jo vsi dobijo!!!
23. oktober 2008 ob 12:50
miša pravi:
- najmanj prav dober šolski uspeh za dijake, za študente pa povprečna ocena najmanj 8;
- potrdilo o nadarjenosti, intelektualni ali umetniški ter
- izjemni dosežki v zadnjih dveh letih ter javno priznanje.
Ni lahko, res ne!
23. oktober 2008 ob 12:53
saso pravi:
zoisovo štipendijo so moji mulci dobili že v osmem razredu.
če dobijo vsi to štipendijo – nimam pojma niti če sem čisto iskren me niti ne briga – saj nisem mama Tereza – ala Katrina:)
23. oktober 2008 ob 12:55
Mašon pravi:
@elizabeth, meni je neki podobnega hotla psiologinja narest (’sej nisi dost dobra’… ne, 8 let odlična, 6x najboljša učenka, 2 zlati priznanji, miljon priznanj kar tako… nism dost dobra?! za menso mogoče?) pa sem ropotala tok časa, da me je predlagala in sem jo dobila brez dodatnih testov in vprašanj.
če odšteješ butaste delavce po oš (ne vem v čem jim je point, da ne predlagajo, kot da jih kej stane?!), potem ja, dobijo zoisovo VSI, ki izpolnjujejo pogoje in NI odvisna od prihodokv oz. materialnega statusa (od tega je odvisen samo nek del štipendije oz. dodatek).
sama sem prišla čez celo sš samo s štipendijo in 4000 sit žepnine (kasneje 17 EUR – za lpp mesečno). drugega denarja od staršev nisem dobivala.
23. oktober 2008 ob 12:59
Tiana pravi:
Štipendija za nadarjene je nagrada…izziv. Vendar, ker je brihtnež lenoba lena, si je šel izračunat, kaj mora doseči, da še obdrži štipendijo…lahko ima tri predmete 3, 4 štirke in pet petic pa si jo obdrži.
In ima sedaj v srednji šoli brezplačno malico (kosilce). Enolončnico. Zrezek, priloga, solata. Vedno sadež in pijača. Všečno mi je to.
Nekateri starši se pritožujejo nad jedilnikom, sama pravim – od Boga (države) dano. Brez negativizma, prosim.
Sicer pa – ko sem prebirala po Katarininem blogu način, kako preživi z dvema otrokoma mi je žal, da država dovoljuje nekaj podobnega. In če so otroci pridni, znatiželjni, potem je staršu pri doseganju teh zahtev in idealov še težje…
Resnično bi pa rada videla ljudi, ki prejemajo republiško štipendijo – ali je res, da jih je toliko na samem dnu, če takšni, kot so Katarinini otroci ne pridejo med prejemnike.
23. oktober 2008 ob 13:04
saso pravi:
Tiana, Katarina ni na dnu!!!
23. oktober 2008 ob 13:12
duko pravi:
Kakor se običajno s tabo ne strinjam, tokrat se. Res ne vem, kako naj postanemo visoko razvita država, svetilnik, itd., brez šolanih ljudi. In ne šolanih ob skorjici kruha. Odnosa države do šolanja nasploh ne razumem. Bog vedi, kako razmišljajo uradniki. Morda sami nimajo teh skrbi.
Ampak glede internata: verjetno tvoja računica drži, čeprav morda v podrobnostih ne, ampak v to se ne spuščam. Si morda pomislila na čustva svojih hčera? To te vprašam zato, ker sem sam taka leta preživel v internatu. Res je bilo to v davnih časih in zaradi drugih razlogov, pa vseeno. Morda se tvoji hčeri tega zdaj celo veselita, kaj vem. Če se pa ne, bi jaz na tvojem mestu še enkrat premislil (ne preračunal). Da ne bosta kdaj mislili o tebi tako, kot ti misliš…o kom že?
23. oktober 2008 ob 13:13
Ajchka pravi:
Hej, kako misliš to, da brezplačne malice ne obstajajo na vseh srednjih šolah?
Jasno, v večini nimajo lastnih kuhinj, vendar pa je – hladen ali topel, v šoli ali blizu nje – obrok dijakom vsekakor nuden brezplačno!
23. oktober 2008 ob 13:15
katarina pravi:
saso: tiana ni napisala, da sem jaz na dnu in tudi nisem. preberi še enkrat njen stavek.
duko: moji hčeri se tega veselita. preprosto zato, ker sta spoznali kar nekaj otrok, ki so žev internatu in če jima je bilo sprva grozno, ko sta poslušali kako stroga pravila so tam, jima zdaj ni več, ker smo se o tem pogovarjale in sta uvideli, da so pravila ista kot doma in se prav nič strašnega od njiju ne zahteva.
če bi ostale v kranju bi se še naprej stiskale na 40 m2 velikem stanovanju. udobno? ne in vedno bolj neudobno je, ker ni nobene intime, to pomeni tudi intima v odnosu mama-hči. jaz, recimom, ne morem it ob 20 uri spat, ampak moram počakat, da gresta tudi onidve, ker spimo v isti sobi. in en morem v miru brat knjige, ker ima v isti sobi tudi hči svojo mizo in si želi poslušati glasbo, pa ne vedno samo na slušalke. poleg tega se gre samo mimo moje postelje lahko v kuhinjo in obratno v kopalnico. to ni intima in ni zdravo, ker se drenjamo in se krešejo iskre. s tega vidika se mi zdi internat zato super stvar.
iz prlekije, prekmurja otroci odhajajo v internate po celi sloveniji. njim je to samoumevno, nam pa nekaj nezaslišanega.
sicer pa … če jima ne bo ok,bosta šli lahko (teoretično) živet k očetu ali k meni domov, pa prepisat v neko bližnjo šolo. eh … možnosti je ogromno, cilj pa je zdaj zastavljen tako kot je.
kaj naj bi si hčeri mislili o meni? povej. ker o internatu s pogovarjamo točno 8 let.
23. oktober 2008 ob 13:22
katarina pravi:
Ajchka: zate je sendvič malica? če gre otrok ob 6 na avtobus in pride domov ob 16 je dovolj en sendvič in sok in jabolko? se hecaš? in ne, ni povsod malic, ne takih ne onakih. je bilo ravno zadnjič na tedniku, če se ne motim (ali v preverjeno).
23. oktober 2008 ob 13:24
saso pravi:
Katarina – dej no …
23. oktober 2008 ob 13:32
simon79 pravi:
Časi se spreminjajo in nekoč si z lahkoto po SŠ dobil službo, kupil stanovanje ali celo dobil službenega, itd. Zdaj je pač mnogo bolj običajno, da najprej doštudiraš, in se zaposliš. Prvih nekaj let ne moreš pričakovati ne vem kakšne plače, cene nepremičnin ali najemnin so itak astronomske. Sori, meni se zdi neodgovorno, da če še zase denarno nisi sposoben poskrbeti, da greš in si nakoplješ še otroka. In potem bentiš, da ti država ne pomaga. Država bi sicer morala pripravit pogoje, da si lahko sam pomagaš. Ne pa, da bi ti morala financirat otroke, ker si se jih odločila imeti. Torej, država bi po mojem mnenju morala pomagati, ampak tudi brez njene pomoči bi moral biti posameznik ali par sposoben vzdrževati otroke (brez luksuza, seveda), šele takrat bi jih lahko imel. Torej, preživnine bi morale biti višje in hitro izterljive. Pomoč ljudem, ki so se ne po lastni krivdi znašli v neugodnem položaju (smrt partnerja, ločitev, izguba službe, ….). Nisem pa za to, da kar vsepovprek talajo denar, ki ga itak dobivajo od nas. Več ga bodo talali, več ga bodo morali nekje vzeti.
23. oktober 2008 ob 13:33
saso pravi:
hotel sem ti samo povedati, da poleg “državnih” štipendij obstajajo še druge in to ne samo Zoisovo…
23. oktober 2008 ob 13:41
katarina pravi:
simon79: ti govorim, da traja 15 let, da otrok pride do vstopa v srednjo šolo. kaj ti ni jasno???
veš, da me pride ceneje, če bi otroka imela v rejništvu, kot pa da jih živim sama. če je v rejništvu mi ni treba plačevat preživnine zanj, boli me al ma denar al ne, tam ga živita država in rejnik, ker pa jih živim sama, pa … zdej me ma, da napišem eno prav sočno kletvico. zakaj država potem meče pesek v oči z zastonj malicami, z štipendijami, če najbolj udari po žepu tiste, ki imajo ravno tolk preveč, da ne padejo v najbolj reven razred in daleč premalo, da bi lahko otroku zagotovili NAJOSNOVNJEŠE – kar bi naj srednja šola bila. seveda, lahko gremo pa nazaj in bomo šli po osnovni šoli spet v tovarne. aja, ne moremo, tovarne propadajo. pizda … to še začaran krog ne more bit.
saso: za oblikovno in frizersko ni drugih štipendij razpisanih. je državna in je zoisova. in potem se jebi. bosta pa pastirici na veliki planini. ali pa čistilki. sej teh tut očitno manjka, če iz bosne uvažamo.
__________________
sam ne mi govort o nekih POFUKANIH PRAVICAH, ker če bi to bile PRAVICE, bi se do njih dalo prit normalno, tko pa se ne da. to, kar se zdaj dogaja s štipendijami …
ZAKAJ SO POST FESTUM REJENCEM ODBILI OTROŠkI DODATEK OD DOHODKA, VSEM OSTALIM PA NE? REJNIKI SO SE PRITOŽILI IN DOKAZALI, DA JE TAK IZRAČUN DOHODKOV NEPrAVILEN, KAJ PA OSTALA RAJA … ???
23. oktober 2008 ob 13:57
Ime (obvezno) pravi:
“izdelava dveh frčad in na novo izdelava enega od dimnikov. Poleg tega moram pa še eno steno podret in naredit novo. Računam na strošek v višini cca 12.000 eur (samo macesen bo cca 3.500 eur).”
Pa vzemi posojilo za solanje otrok, ne za popravilo hisice ob vinogradu.
23. oktober 2008 ob 14:01
katarina pravi:
Ime (obvezno): lahko pa vzamem tudi kredit za najemnino za naslednjih 5 let, a ne.
zakaj sem že kupla hišo in zakaj jo prenavljam? ker rešujem svoj PRVI STANOVANJSKI PROBLEM. ah ja, nisem MLADA DRUŽINA, pa … ko me jebe, znajdi se kakor veš in znaš.
23. oktober 2008 ob 14:03
Luka pravi:
Mah.
23. oktober 2008 ob 14:17
marko pravi:
Katarina….lepo da si še to temo načela…upam da si jo kdo od poslancev prebere.
Ker to z republiškimi štipendijami je živa sramota.
Ni dovolj, da si reven, da prejmeš republiško štipendijo. Moraš biti že res ekstra reven, da prejmeš to “miloščino” od države.
Hvala za tako socialno državo. In potem hočjo še ukint študentske sevise, oz. še dodatno obdavčevat študentsko delo.
23. oktober 2008 ob 14:25
simon79 pravi:
Ja pa saj verjetno otrok nekaj stane tudi na začetku. Šola je kao zastojn, vrtec ni. Pa raste tud ko kopriva na začetku (skoz nove obleke), pa vozički so dragi ko pes, ….
Ne glede na to, kakšna je omejitev, vedno bo nekdo, ki mu bo čisto malo manjkalo. Če bi bilo denarja preveč, bi verjetno dvignili omejitev, tako pa je takšna kot je. Se strinjam, da je prenizka, ampak tako je. Če bi hoteli večini dati več, bi morali tudi večini več vzeti (prispevki, davki) in bi bili spet na istem.
Govorim o tem, da se mi po eni strani zdi odgovorno od ljudi, da si najprej finančno uredijo življenje in jih ne gre kurcat zaradi tega, ker se za otroke niso odločili pri zgodnjih 20-tih, ker so pač precenili, da jih ne morejo normalno vzdrževati.
Ponavljam, država bi morala narediti več na tem, da bi prej prišli do nekega statusa, kjer si lahko otroke privoščimo. Predvsem stanovanjsko področje je eno tako, kjer bi se verjetno dalo zelo veliko naresti. In potem ti ne bi bilo potrebno pri 30+ letih reševati stanovanjskega problema. In ne bi plačevala najemnine (kredit bi vseeno, ampak to ga itak, ne?) in bi ti ostalo 250 €, kar je verjetno več, kot bi ti država dala za štipendijo.
23. oktober 2008 ob 14:35
Tiana pravi:
Moja sestra je obiskovala šolo v Mariboru in bila v internatu.
Jaz sem morala biti doma. Ker dva velika stroška nista šla skozi.
Avtobusno karto sem imela zastonj (reveži pač) in to je to… Ob 5.30 na avtobus, ob 15.30 domov – samo s šolsko malico (kos kruha, čaj, jogurt, namaz, kiflinček…). In preživela sem.
In nadvse sem srečna, da mi je dano mojim otrokom nuditi drugačno življenje.
In vsi bi ga morali biti deležni.
In še nekaj si želim – šolske uniforme.
Do faksa. Da vsi izgledajo “vsaj približno enaki”.
Da se “bogataši” spustijo in da “revni” ne občutijo.
Zaradi mene so lahko to celo kavbojke oz. kavbojsko krilo, kariraste srajce, jopica, vetrovka, kapa, šal…
23. oktober 2008 ob 14:55
katarina pravi:
simon79: jaz do prejšnjega tedna nisem pomislila kaj pomeni odhod tamalih dveh v srednjo šolo. zakaj ne? ker rintam že 10 let. kakšne nove obleke, do lanskega leta sta imeli povečini vse z druge roke, čevlje ene ali dvoje na sezono. seveda smo živele v plesnivi luknji, pa sem jima polepšala čas s kakšno barbiko. do pred treh let niti pomislila nisem, da sem zmožna plačat kakšno bolj dostojno prebivališče od tistega, v katerem smo živele.
če mi hočeš rečt, da je treba preden spočneš otroka za 20 let vnaprej si zagotovit dohodek, stanovanje, zdravje!! potem se sploh ne strinjam s tabo. mene sta hčeri prav na začetku stali najmanj, pa zdaj vedno več in glede na izračune zgoraj bosta v srednji šoli prava naložba. nič narobe. moja plača ni slaba, jaz se bom znašla, ampak ne gre samo ZAME, gre za vse tiste, čigar dohodki so 500-700 eur, ki imajo sodno določeno, pa NE PLAČANO preživnino, ki imajo po umrlem zakoncu pokojnino, zaradi katere otroci padejo pri štipendijah ven, itd. kaj ne vidiš? to se dogjaa srednjemu razredu, ki nima kao slabih plač, pa se utapljajo v stroških, ki so vedno višji in višji, plače pa tega ne dohajajo.
tiana: saj smo preživeli vsi, eni s takimi, drugi z drugačnimi brazgotinami. ampak tega svojemu otroku pač nihče ne privošči. se pa sprijazni in mu pere možgane, da je to ok. pa ni ok. sploh NI OK.
23. oktober 2008 ob 15:04
MMMZ pravi:
Mogoče bi bilo tole z uniformami prav, ker ko učitelje opozoriš na revščino nekoga v razredu, reče”joj nisem vedela”. pa še kako se to danes vidi pri garderobi, da o ostalih rečeh ne govorimo.
o tem lepo piše Irena Lesar- Pravičnost slovenske šole: mit ali realnost.
Štipendije se pa tudi vračajo, če kdo slučajno ne naredi letnika, tako, da tudi te niso kar tako podarjene, poleg tega da imajo vsak let bolj neumne cenzuse. Katarina ima prav, ker nam štejejo otroške v dohodke, pa tudi preživnino, čeprav jo ne dobivaš redno.
preden so uvedli brezplačno malico dijakom, so imeli v šolah kao neke kupone,za socialno ogrožene.Ampak moj sin je raje bil lačen, kot bi pa šel za njih prosit.
Na gimanzijah imajo še obvezne izbirne vsebine OIV, ter ponavadi imajo takšne aktivnosti, da jih kar lepo plačaš.
skratka šolstvo ni toliko brezplačno, kot ga oglašujejo. če pa je enako za vse? mislim, da ne. ker drugače bi ne uvajali zasebnih šol.
Seveda je težko imeti otroke mlad, ampak imaš za njih vsaj energijo, čeprav si reven. ko pa si star in utrujen lahko imaš tri vile, pa se ne boš mogel posvetiti svojemu otroku, ker boš sam v meni ( velja za oba spola ).
in kako se počuti otrok, ko mu rečejo otroci v vrtcu :” dedi je prišel pote “.
in to je zopet tema o kateri bi pisali in debatirali cel dan.
vse dobro vsem
23. oktober 2008 ob 15:29
alcessa pravi:
Katarina, ne pozabi pri preračunavanju: če imaš hčerki v internatu in se tam hranita, se tvoji stroški za hrano in dodatni stroški za stanovanje (elektrika ipd.) vseeno znižajo. Poleg tega – mogoče je takšna skupinska hrana (internat, šola) cenejša tudi zato, ker gre za velike količine?
Sama sem sicer imela državno štipendijo, malico smo plačevali (v socializmu!), tudi mesečno za avtobus (v Ljutomer), pa mi ni bilo hudega. Je pa res, da nisem bila kakšen poseben frajer, kar se tiče oblačil in drugih zadev, kar pa v naših časih itak ni bilo tako zelo nujno (zame osebno še zdaj ni, ravno tako kot zate)…
23. oktober 2008 ob 15:32
katarina pravi:
alcessa: saj … stroške za hrano imam višje, če sta doma, kot če bi bili v internatu. mislim … če ej tako, potem bi bilo za starše vseh vozačev ceneje, da so v internatu. a veš .. jaz sem mislila, da je dražje, če je otrok v internatu, zdaj pa … razlika je več kot očitna.
naslednje leto gre tavelika v internat. definitivno. s tamalo bova pa itak še v kranju in bomo blizu. da vidim kako se bo obneslo, ji bo ok ali ne. in če ji bo ok, potem “spustim” tudi tamalo tja (upam, da bosta lahko skupaj v sobi), jaz pa grem ali nekaj kot sopodnajemnik v ljubljano (več kot 250 eur ne dam za posteljo) ali v ljutomer. tukaj en bom ostala.
tamali se že tko veselita tega … sploh zato, ker bo eno leto še tako blizu vse. je pa njun oče itak blizu kranja doma in če bosta v ljubljani v internatu, jima bo vsaj on blizu.
eh … zakaj mi dajejo ljudje občutek, da je dat otroke v internat tako zelo narobe … in sebično … in preračunljivo?! pa toliko ljudi poznam, ki naredijo isto, pa nimajo tega občutka oz. jim ga okolica ne daje …
23. oktober 2008 ob 15:42
alcessa pravi:
Katarina: vsekakor je primernost internata absolutno odvisna od tvojih otrok in nobenega drugega. Po eni strani poznam hčerkico, ki je v internatu zdržala mesec, dva, potem pa se je kar na hitro preselila skupaj s tipom (pri 18ih). Po drugi strani pa smo hčerkice, ki smo pri 15-ih itak večinoma same odločale o svojem šolanju (=času & količini učenja, vzpostavljanju pogojev za to itd.) in je količina potrebnega nadzora bila zelo različna.
Skratka, če probate, boste pač videle, ali stvar deluje. Samostojno otroci so itak žegen.
23. oktober 2008 ob 15:43
Nataša pravi:
Kolikor sem utegnila spoznati tvoji Isauri (hehe), se mi zdi zanju internat popolnoma v redu izbira. Punci sta samostojni in znata poskrbeti zase. Sploh pa me je fasciniralo (kot sem ti že včeraj rekla), da tavelika že razmišlja, kako bi šla med počitnicami delat. Večini današnje mularije in še prenekateremu odraslemu redkokdaj pade na pamet kaj takega. Ampak, ok, mogoče sem jaz čudna, ker so me vzgajali, da je potrebno nenehno nekaj delati…
Glede državnih štipendij – adijo pamet. Ni logike.
23. oktober 2008 ob 16:26
saso pravi:
Saso – dost maš!
23. oktober 2008 ob 16:31
Mac pravi:
Eni morda tudi manevrirajo, da se napr, dogovorijo s delodajalcem za nižjo neto in s tem tudi seveda nižjo bruto plačo. Razliko dela neto in razliko dela bruto plače jim da delodajalec na roko. S tako nižjo neto plačo morda pridobijo državno štipendijo, z razliko dela bruto plače plačane na roko pa se še dodatno pokojninsko zavarujejo, da ne izgubijo preveč na bodoči pokojnini. Seveda to naj ne bi bilo dovoljeno, ampak se včasih čuje, kako eni iščejo vse mogoče luknje. Seveda bi morala država imeti ustrezne mehanizme, ki bi omogočali da bi tudi srednje in višje šolec normalno preživel glede na dohodek družine in da bi bila njegova edina dejavnost učenje oz.študij, ne pa da študij vleče v nedogled in z delom preko študentskih servis odžira delo delojemalcem, ki so že končali ustrezne šole in mukotrpno iščejo službo.
23. oktober 2008 ob 17:41
katarina pravi:
Mac: in če si dam tako naredit bom ostala brez vseh limitov, da o kakšnem kreditu niti sanjam več ne. vse je dvorezni meč. poznam to, ampak … pizda, da nočem na tak način prit do te štipendije. naj dajo ven otroški dodatek, tako kot so ga dali ven rejencem. jaz bom sicer še vedno padla ven, mnogo drugih pa ne.
23. oktober 2008 ob 17:51
ena pravi:
Verjamem, da je mami samohranilki tezko. Pa vendar nimas vseh tocnih informacij. Dijaska topla malica je od letos dalje brezplacna. Hladna malica (vsaj na nasi soli) je 1.5 eur. Ucbenike pa si dijaki lahko izposodijo iz ucbeniskega sklada za simbolicno izposojevalnino. Od letos dalje so tudi ti skladi obvezni in jih naj bi imele vse srednje sole.
23. oktober 2008 ob 19:07
ena pravi:
Tudi cene za vozovnice nimas prave. Stane namrec 102 EUR. Za vlak pa pol manj.
23. oktober 2008 ob 19:18
katarina pravi:
ena: podatek za mesečno vozovnico so mi dali na avtobusni postaji kranj. tople malice povsod NI, en sedvič je torej pri tebi 1,5 eur + sok? pa je en sendvič dovolj in ali je to vse, za kar dijak potrebuje denar?
šolski skladi so ali pa tudi ne. ko bom vedlea, kam bosta moji hčeri šli bom lahko povedala ali na tisti šoli so ali ne, ali imajo tople malice ali ne, ali sploh imajo zastonj malico ali ne. tega zdaj ne vem in izhajam iz najbolj “črnega” scenarija.
23. oktober 2008 ob 20:00
ena pravi:
katrina: šol, kjer ni nikakršne toplice malice je zelo malo. res je, da nekatere “prodajajo” za toplo malico pac hladno malico s toplim napitkom. a poanta je, da je brezplacna. na nasi soli je malica 1,5 eura (torej pol manj kot si napisala ti, 3 eure) vsebuje pa vcasih tisto kar si ti napisala, sendvic in sok, pa ne vsak dan. vcasih je pecivo, jogurt in jabolko, drugic rogljic in mleko in podobno. ni na vseh solah slaba malica.
solski skladi pac so, in to vem iz lastnih izkusenj.
crn scenarij? ja, se veliko huje bi lahko bilo pa ni….. ti si en sam pozitivizem…
23. oktober 2008 ob 21:57
risk pravi:
Katarina, nič bati v internatu niti taveliki niti tamali hudo ne bo. Usaj kakor jaz poznam razmere v našem domu(internatu), ju pa moraš že prej opozoriti, da ju lahko zaradi kršenja pravil naprej opozorilno, nato pa še “za vedno” pošljejo iz doma. To se je zgodilo mojemu sošolcu, kjer sicer bil posredi alkohol, kar pa vem, da vsaj po pisanju za njiju ne bo problem.
Mogoče največja težava je hrana, saj ni narejena tako kot doma, zato se kar hitro zgodi, da je hrana pač ohlajena ali nasploh neokusna.
Sicer neumestno vprašanje ampak vendarle, na katero šolo pa odhaja tavelika?
23. oktober 2008 ob 23:54
jazby pravi:
Cenzus za pridobitev in višina državnih štipendij sta res obupni. Po moje bi morali namesto državnih štipendij dati vsem, ki so upravičeni do otroških dodatkov, še šolski dodatek za vsakega šolajočega otroka. Nekaj že v osnovni šoli, ki še zdaleč ni zastonj, več pa v srednjih šolah. Na fakultetah pa bi lahko poleg uspeha na višino vplivala tudi smer študija, saj bi na ta način država lahko vzpodbujala tiste kadre, ki jih bolj potrebuje.
Zoisove štipendije so bile do nedavna odvisne le od nadarjenosti, ki so jo ugotavljali s testi, nekaj pa so vplivali rezultati na raznih tekmovanjih iz znanja in žal večkrat pristranska mnenja razrednikov in šolske strokovne službe (psihologi, soc. delavci). Najlažje jo je bilo pridobiti ob koncu osnovnega šolanja, in ko si jo enkrat dobil, je praktično nisi mogel več izgubiti do konca fakultete. Ker pa so nekateri svojo nadarjenost zlorabljali z “lenarjenjem” in posledično imeli slabe ocene, so zdaj uvedli še kriterij povprečnih ocen. Po moje tudi ta kriterij ni vedno najbolj pravičen, saj so nekateri nadarjeni za vsebine (npr. glasbo), ki nima takega poudarka v šolskem sistemu. Tako na primer nekdo, ki je nadarjen matematik in mu tudi jeziki ne delajo težav, zlahka uspeva in ima lahko lepe ocene pri vseh predmetih, medtem ko je nekdo, ki je sicer izredno nadarjen za neko področje pa mu npr. matematika ali jeziki delajo težave, težko doseže zahtevano povprečje ocen.
24. oktober 2008 ob 00:26
Tiana pravi:
Jazby ni res.
V 1. letniku srednje šole potrebuješ, da obdržiš štipendijo za nadarjene:
3x dobro
4x prav dobro
5x odlično
to je povprečje, ki znese 4,5 (in drobiž), meja da obdržiš štipendijo.
Vseeno je če imaš mat, angl in fiziko 3 in telelovadbo, glasbo in ostale “izi” predmete 5…samo da je povprečje. Kar ni (tudi) ni prav.
In nikoli ne bo tako, da bi bilo vsem prav. Pošteno.
Mi pa je ideja o “šolskem dodatku” za šolajoče otroke všeč…
Ne štipendija, ampak dodatek pri otroškem dodatku, ki se tudi spreminja glede na različne dejavnike (oddaljenost, uspeh, premožnost staršev – ne samo dohodek, ampak tudi zemlja, drugi prilivi, premoženje…)
In zakaj ste ljudje tako proti internatom?
Hčerki smo ob vpisu na študij poiskali stanovanje. Veliko dražje, kot je študent, kao “da bo imela mir….” in konec prvega letnika je definitivno rekla: Hočem v študenta. Hočem tudi živeti, ne biti sama s seboj…
In je šla. In je navdušena.
Naučijo se prilagajati, živeti v skupnosti, odgovornosti…
Ko prebiram komentarje imam občutek, da je veliko “tamladih”, ki še nimajo otrok oz. se s problemom odraščajočih otrok še niso srečali in teorizirajo… praksa, življenje v danem trenutku pa pokaže čisto nekaj drugega…
(Katarina všeč mi je tvoj blog – kaže da si Človek z nihajočim razpoloženjem in tudi s spreminjajočim mnenjem. Rasteš. (ne mislim v širino hihihi)).
24. oktober 2008 ob 07:38
jazby pravi:
Tiana, to glede povprečja 4,5 je uvedeno na novo. Včasih zaradi slabših ocen nisi izgubil Zoisove štipendije, le višina je bila odvisna od učnega uspeha. Včasih se je ta štipendija avtomatsko prenesla tudi na univerzo, zdaj pa, če se ne motim, ni več tako.
24. oktober 2008 ob 09:37
Tiana pravi:
Jazby; sem pač aktualna
in govorimo o tem, kaj je )(kaj bo in kaj naj bi bilo) in ne o tem, kaj je bilo…
Vem. In zato je dobro, da so to spremenili.
Če hočeš Zoisa, se potrudi in še nekaj mi je všeč…da je tudi pri Zoisu določen maksimum dohodka na družinskega člana…
Ni pravično (ker se “plača” trud), je pa le denar za otroke nekaj potrošnega.
Se spomnim kolega, ki si je iz Zoisove štipendije (katero je pridobil v 1. letniku srednje šole) po končanem študiju kupil: parcelo in hišo pod streho) za vse ostalo pa je najel kredit. Na koncu, po nekaj letih je za mesečni obrok plačeval vrednost 5 kg belega kruha).
24. oktober 2008 ob 10:44
1tastar pravi:
Pri tebi ne bi zdržali
24. oktober 2008 ob 11:43
duko pravi:
Če je za hčeri okej, potem je tudi zame. (Kako se naredi smešek?) No ja, trdoživa kot si, boš tudi to speljala. Vsak drugačen komentar je vrtanje luknje v vodo. Ampak morda je glavno, da prebredeta srednjo šolo in se potem ne ogrejeta za kakšno umetnostno zgodovino ali kakšno drugo-recimo humanistično-vedo. Čeprav po materi sodeč… Sicer si pa tudi ti v bistvu gradbenica.
Za ilustracijo: v firmi, kjer sem svojčas delal, smo nekaj let zaporedoma razpisovali dve štipendiji za strojna inženirja. Nikoli se ni javil niti en kandidat. Za blebetače pa kolikor hočeš. Želim jima srečo!
24. oktober 2008 ob 13:47
ketna pravi:
@duko
In kaj je narobe s humanističnimi vedami? Jaz v življenju nebi delal v nobenem gradbenem podjetju ali karkoli je povezanega s tehniko čeprav sem recimo na računalniški šoli. Okusi so različni te kadrovske štipendije pa nebi vzel tudi recimo, če bi jih razpisala Matica, ker ne vem kaj se mi sprdne, ko zaključim s šolanjem!
24. oktober 2008 ob 17:34
Olga pravi:
Naša družina v letu 2007 presega cenzus za 93 centov in je naš sin, kateri je v tretjem letniku gimnazije in še nikoli ni imel štipendije zopet brez. Kaj ni to absurd – 93 centov, ker nam je bilo upoštevanih 1.000 eur otroškega dodatka za dva otroka, ko pa še za enega za avtobusno karto, za katero mesečno plačamo 146 eur, ni dovolj?
Pa naj kdo reče, da je za otroke v Sloveniji poskrbljeno!
27. oktober 2008 ob 12:09