Starševstvo +

Spolno nasilje, ki je v anale zgodovine vpisano pod rubriko “kolateralna škoda”

… in ni nikoli kaznovano, storilci pa živijo dalje v lažnem prepričanju, da so to počeli v “nekem drugem času”, da “to niso bili oni”, da “se je to pač takrat počelo”.

Ne mislim na prvo in drugo svetovno vojno, mislim in govorim o vseh vojnah, o vseh nasiljih nad narodi in o vojskovanju med narodi, kjer vedno in brez razlike prihaja do spolnega nasilja močnejših po spolu nas šibkejšimi po spolu. Najbrž, špekuliram, da ne zato, ker so ženske pač šibkejše, temveč prej zato, ker ženske nasprotnega naroda oz. sovražnika predstavljajo nacijo samo, so reprodukcijske sila dotičnega naroda in če se bo nasprotnik polastil njih se bo polastil prihodnjosti tistega naroda, bodisi da ga bo na prav poseben način izbrisal oz. zmešal kri. Kakorkoli … v vojnah so ženske “last” svojih moških po krvi in “vojni plen” moških nasprotnikov. Brez prava na glasanje, brez možnosti obrambe, brez možnosti pritožbe ali izognitve tema dvema vlogama. Tolko o enakopravnosti …

Ženska v Berlinu bi bila lahko tudi knjiga z naslovom Ženska v Bosni, Ženska na Kosovu, Ženska v Južni Osetiji, Ženska v Sudanu, Ženska povsod, kjer divja vojna. Koliko žensk je bilo posiljenih čisto blizu nas, najbrž so se nekatere zatekle tudi k nam po azil. Koliko teh so moški druge narodnosti zaprli, skupinsko mesece in mesece posiljevali, jih noseče zadrževali toliko časa, da niso mogle več splaviti, z namenom … onečaščanja naroda, ne njih osebno.
Ženska kot individuum v vlogi vojnega plena ne obstaja, je le del skupine tistih, ki rojevajo nasprotnike in nad katerimi se lahko nasprotnik maščuje. Pa je zanimivo, da moški kljub temu, da vedno, da njihove žene, matere, sestre, dekleta, doma ne bodo na varnem, svojih žensk ne skrijejo, ne varujejo, pač pa jih puščajo doma … skupaj z otroci, starci. Pa je vendarle jasno, da se vsaka vojska najbolj kruto in primitivno znaša ravno nad tistimi, ki so doma, ki varujejo dom, ki se ne morejo branit.

Vsaka izmed nas se lahko znajde na “drugi” strani, v sovražnikovem taboru, na milost in nemilost prepuščena perverzni domišljiji nasprotnikov. Se tega zavedamo? Se je katere od vas dotaknila novica, da so Rusi vdrli v Gruzijo, kjer pobijajo, posiljujejo, požigajo? Bo kdo izmed teh ruskih vojakov kaznovan za posilstva?
Je bil kateri od srbskih, hrvaških, muslimanskih vojakov kaznovan za posilstva? Koliko teh bivših vojakov danes prosto hodi okoli, ne d abi kdorkoli vedel, da so med vojno posilili in morda celo zaplodili otroke, za katere ne vedo, ki jih ne zanimajo, ki so se zgodili v nekem drugem času in ki nimajo nobene zveze s sedanjostjo?
Koliko je pri nas še živih partizanov, domobrancev, belo in plavosrajčnikov, črnorokcev, ki so med drugo svetovno vojno posiljevali ženske in koliko teh žensk si še danes ne upa povedati, da so bile posiljene in kdo jih je (in koliko jih je rodilo “otroke posilstva”)?

Kolateralna škoda … kot porušeni domovi, požgane hiše, razseljene družine … Za izživljanje najbolj perverznih primitivnih bolanih neverjetnih spolnih fantazij je vojna najbolj primeren čas. To spada zraven k vojni, pač posiljene ženske, pobiti otroci, požgani domovi. In potem se iz vojske vrne mož in vidi na domačem pragu malčka, ki ne more biti njegov otrok. Čigav je? Žena ne ve, prišli so sredi noči, jo zajeli v skupino žensk, odpeljali v gozd in nekaj dni skupaj posiljevali. Ni mogla splaviti, pa je rodila in … Kako reagira moši? Moški, ki je branil domovino, svoje žene pa ne? Moški, ki se je boril za svobodo, za svojo družino pa ne?

Mimogrede: kdo bo odgovarjal za posilstvo v Psihiatrični bolnici Polje nekaj dni nazaj? Kdo bo šel pred sodišče in služil kazen, ki gre posiljevalcu? Nihče. Posiljevalec je vendar psihični bolnik, ki v zapor ne bo šel, posiljena ženska pa je prav tako psihična bolnica. ah, potem pa je vse ok. Saj naredil ji ni nič hudega, samo posilil jo je. Toliko o tem, koliko je naša družba osveščena in koliko se v resnici zavedamo NEENAKOPRAVNOSTI med spoloma in koliko smo DRUGORAZREDNE kar se tiče naših teles, občutkov, pravic.

Slabo mi je …

Še brez komentarjev

1. barbiblond pravi:

   Zelo žalostno, ker imaš prav. Zanimivo, v 2. svetovni so Rusi to počeli, Nemci ne, ustaši ja, četniki ne, kar ne zmanjša drugih svinjarij, ki so jih delali otrokom in starim. Včasih je imela vojaška etika vsaj uradno odklonilen odnos do nečastnih dejanj. Danes? Opravičil je na kile, tako kot pri vsem ostalem- cilj (tržni, vojaški, oblastniški) opraviči vsa sredstva.
   Res, ženska je maternica naroda in kaj je bolj ranljivega? Če dodaš še vlogo ženske (res zanimivo čtivo Zavrnjena tradicija), ki je komaj zlezla iz plenic, je , kakor si napisala. Žal.

   20. avgust 2008 ob 18:31

2. Nadja pravi:

   Slavenka Drakulic: Kot da me ni
   (mislim da je tak pravi naslov).
   Ne vem, ce si ze prebrala vendar je ta knjiga tocno o tem kar opisujes zgoraj.
   Je zelo ozebna pripoved zenske, ki je bila posiljena med vojno na Balkanu in je rodila tega otroka posilstva.
   Knjiga, ki ti dejansko zlomi srce… Ne bi je mogla se enkrat prebrat ker je res nabita s custvi in dejansko podozivis vse kar je zenska v pripovedi dala skozi.

   21. avgust 2008 ob 10:33

3. katarina pravi:

   je prevedena v slovenščino? oz. kje jo dobim?

   21. avgust 2008 ob 10:37

4. katarina pravi:

   nadja, hvala, sem si jo že naročila
   http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=906

   21. avgust 2008 ob 18:07