Hvala AmeriÄanom za družino Hakstbl
Ko sem to  nanizanko gledala prviÄ sem jo gledala skozi oÄi otroka. Najstnika. In želela sem si, da bi imela taka starÅ¡a, ki bi znala na tako prefinjen naÄin vzgajati otroke, hkrati pa bi se dobro razumela med seboj.
Ko danes ponovno gledam to nanizanko jo gledam skozi oÄi starÅ¡a. StarÅ¡a, ki ima dva otroka v najstniÅ¡kih letih in ki poÄneta podobne stvari kot otroci v družini Hakstbl.
Priznam, da se marsikdaj najdem v podobnih situacijah kot starÅ¡a v nanizanki. Ko ne vem toÄno kaj naj naredim; ko bi mi prav priÅ¡el posvet s kom drugim; ko se vsedem na rob postelje in s hÄerama pokramljam o dogodku, ki nas je postavil v toÄno doloÄen položaj. In skoraj ne mien epizoda, v kateri ne bi naÅ¡la nekaj, kar mi da misliti, o Äemer se lahko pogovorim s hÄerama.
Nabolj zanimivo pri vsem skupaj pa je, da tudi hÄeri, tako kot sem jaz vÄasih, ob gledanju nanizanke zavzdihneta, da bi imeli taka starÅ¡a. 
Â
duko pravi:
Pa ja ne, da je tvoje znanje angleÅ¡Äine “v nulo” omejeno na fonetiÄen zapis?
26. julij 2008 ob 11:18
notoriousBIG pravi:
haha mene tudi zanima?
29. julij 2008 ob 12:35