30. maj 2008

Trenutek, v katerem se vsa situacija postavi na glavo

Kategorije: Enostarševske družine, Moje nitke | avtor: katarina

Zdaj sem v morilskem razpoloženju. Majkemi, nekoga bi lahko ubila.

Čist sem padla ven v Plesni šoli, v katero hodi moja tamala dve leti. Potem, ko je njen foter SPET tik pred zdajci odpovedal skupen vikend, ker mora nujno v tujino, sem najprej čustveno navznoter skupaj padla po najinem pogovoru (in ko sem se spomnila, kako mi je še teden dni nazaj cvili, da bi rad bil več z njima in da če ju ima lahko ta vikend in da bo za vse poskrbel, kar imata v planu me je to, da sem spet nasedla njegovim zagotovilom in lastnemu slepljenju da si pa mogoče res želi biti s tamalima in dejstvu, da mi je Moj takoj rekel, da bom spet razočarana pa sem mu optimistično odvrnila, da zdaj pa res ne, da je bilo iz njegovega glasu razbrati, da si res želi bit s tamalima in da misli resno) in takojšnjem mozganju kako uredit nastalo situacijo, nato pa sem ven – ne noter, ven padla v Plesni šoli, ko mi je učiteljica zabrusila, da je piknik organizirala za otroke, da se poslovijo s prijetnimi občutki.
Pizda …. za te prijetne občutke sem jaz 2 leti plačevala 52 eur / mesec, kar znese 936 eur. Za ta denar bi jaz tudi imela prijetne občutke. A ne, da bi piknik organizirala na lastne stroške (6 otrok), še za piknik so morali otroci zbrati denar in še v Ljubljano bi morali priti, čeprav so vsi iz Kranja, samo ona je iz Ljubljane. Da niti ne omenjam tega, da so nastopali samo 3x v dveh letih in da tudi zdaj ne bi imeli zadnjega nastopa.
Ko sem stala pred tisto malo naduto glupačo me je imelo, da ji z lastnimi rokami zavijem vrat. Jebem ji sve po spisku. Zato, ker smo ji mi starši plačevali učenje, je ona sploh stala tam in prav ona mi upa reč, da je tam zaradi otrok. Če bi bila zaradi otrok, bi bila zastonj in očitno je pomešala denarnice. Tolk sem beila besna nanjo, da me je bilo po celi stavbi slišat in hvala moji prisebnosti, da sem šla iz dvorane preden sem začela vpit, ker mi je čist počil živec.

S tamalo sva se odpeljali domov in med potjo mi je že njen foter pošiljal sms, da je za prevoz v Ljubljano vse urejeno, da bo njegov foter peljal, da bo njegov prijatelj vskočil, če bo dež, da bosta pri njegovi ali pri moji mami, skratka, da je za vse poskrbel.
Pa ni poskrbel za nič. Če bi tamali hotli bit pri kom od prej naštetih bi se z njimi zmenili za vikend, pa sta se zmenili z njim, ker si je ON to želel in ker je zatrdil, da si želi biti z njima. Jooooo, kako lahko še po vseh teh letih nasedem človeku, ki nas je že tolikokrat pustil na cedilu. Živa bi se pojedla, če bi se lahko. Kako sem lahko taka mona in nasedem …

Pizda Katarina, kdaj me bo izučilo, da se ta človek ne bo nikoli spremenil. In jaz se grem še tolk ponižat in ga vprašam če bo dal kaj zraven pri nakupu šolskih učbenikov (cca 300 eur za obe), čeprav že vnaprej poznam odgovor, a danes me je celo spomnil na to, da ima on tudi svoje življenje. A res …

Čigavo življenje pa imam jaz? Sosedovo, prijateljičino? Sem mislila, da sta hčeri del življenj mene in njega, pa me je danes prijazno opomnil, da se motim, da ima on svoje življenje in da več kot toliko kot zakonsko daje za tamali pač ne bo dajal. Daj bog, da mu odpovejo možgani. Sicer pa naj mu, je rekel, natančno specificiram zakaj so se spremenili naši življenjski pogoji, ko bom zahtevala višjo preživnino, čeprav on že zdaj ve, da bo vztrajal pri tem, da se niso. Pa kako sem ravno na tega izrodka naletela, ko sem si želela otroke?  Jooooo …
_____________________________________

Ta vikend smo imele tako lepo splaniran. Jaz in Moj bi šla danes prvič sama za vikend v Ljutomer, tamali bi šli k očetu in zvečer na šolski ples. Jutri bi šla tamala na piknik in tavelika na rojstni dan. V nedeljo bi se spet srečale doma. In kaj je ostalo od tega? Nič, vse se je razblinilo kot jutranja meglica.
Zdaj gremo skupaj v Ljutomer in tamalima sem rekla, da sem zdaj v takem mudu, da lahko koga ubijem, zato me naj ne nervirata. In me res ne, jaz pa se že počasi hladim in privajam na novo realno stanje.

Comments are currently closed, but you can trackback from your own site. RSS 2.0

Še brez komentarjev

  1. 1tastar pravi:

    Če me ni, te pa nihče ne komentira :!:

    1. junij 2008 ob 18:26

  2. katarina pravi:

    so bili posti zaprti za komentiranje :) do pred dvema urama

    1. junij 2008 ob 20:53

  3. Starševstvo + » Potem, ko nas je en spravil v jok, nas je drugi tolažil pravi:

    [...] Nadaljevanje petkovega posta [...]

    1. junij 2008 ob 22:06

  4. Starševstvo + » Ta vikend sem pa kr duma pravi:

    [...] pred nekaj dnevi dogovorili, da gredo skupaj za vikend, potem gredo skupaj (in potem dobim v glavo bumerang). Ja, ja, otroci si prav vse zapomnijo in za take stvari bom dobila tudi jaz izstavljen [...]

    20. junij 2008 ob 19:50