Starševstvo +

Aktivno očetovstvo – kaj je to?

Moderno je govoriti o t.i. aktivnem očetovstvu, o aktivnem materinstvu sicer še nikoli nisem slišala nobene besede. Pa pustimo podrobnosti. Torej …

Aktivno očetovstvo, kaj je to? Ljudje, zlasti moški, si to besedno zvezo različno razlagajo, sama pa imam priložnost od blizu spremljati tovrstno očetovstvo, ki se je začelo še pred spočetjem otroka. Poteka pa dobesedno takole:

Moja prijateljica in njen mož sta se po šestih letih skupnega življenja odločila za otroka. Skupaj sta šla na preiskave in ko so jima potrdili, da je z njima vse v redu, sta aktivno pristopila k spočetju otroka (drugega izraza ne najdem). Ko je prijateljica zanosila, sta bila kot da bi bila oba noseča. Ko ji je bilo slabo in je vzela bolniško, jo je vzel tudi on in bil z njo doma ter ji stal ob strani (nosil obkladke, kuhal, šel po opravkih, itd). Ko je bila že tako visoko noseča, da je jo je trebuh oviral pri kakšen vsakdanjem opravilu, je le-ta opravil on (tudi čevlje ji je zavezoval, jasno). Skupaj sta hodila na vse preglede in raje se je v službi sprl kot da bi zamudil porodne vaje (al kako se jim reče).
Ko je prišel čas poroda, sta vse naštudirala in pri porodu je bil poleg. Tudi potem, ko so jo odpeljali v sobo, je šel z njo in ob njej ostal še nekaj ur. Nasledji dan se je vrnil in tako vsak dan, ko je bila v porodnišnici, preživel kar največ časa z njo in otrokom ter se že tam naučil previjanja, kopanja, itd.

Po prihodu domov je vzel 14 dnevni dopust in ji pomagal pri vseh delih oz. je prijateljica delala samo tisto, kar je res morala, več kot to pa ne. Potem je šel v službo in ko je prišel iz nje je skoraj vedno (razen kadar je bil res zelo utrijen) takoj prevzel starševsko vlogo, ona pa si je vzela uro ali dve in se spočila.
Mali je imel močne krče in nekaj mesecev sta bolj kot prespala prebedela ob malem, pa je bilo za očeta samoumevno, da bo tudi on buden in nosil malega, čeprav je imel naslednje jutro službo. Zavedal se je, da bo tudi njegova žena naslednje jutro pokonci in ne bo spala poleg malega, saj se je zbujal vsakih nekaj ur, pa še za dom je skrbela.

Po šestih mesecih je šla ona v službo, on je ostal doma in skrbel za sina. Dejansko sta vlogi zamenjala in prijateljica se je počutila fantastično ter neobremenjeno z materinstvom.
Ko je mali dopolnil eno leto je šel v varstvo k babici oz. sta si ga babici izmenjevali, tako da je bil venomer obkrožen s svojimi sorodniki. Ponj je hodil tisti od staršev, ki je šel prej iz službe. En je skuhal kosilo, drugi se je igral z otrokom, delo je bilo porazdeljeno.

Pri dveh letih je šel mali v vrtec in oče hodi ponj, ker je vrtec bližje njegovi službi. Kadar hoče prijateljica ven s prijateljicami ali na kakšen izlet, ni nobenega problema. In obratno.
Njima je sin veselje in dopolnilo njunemu odnosu. Imata ga nadvse rada, brez težav pa ga za vikend pustita pri kateri od babic in gresta sama na izlet ali morje. Nihče od njiju mentalno ne visi na njem in nimata občutka, da je kateri bolj starš kot drugi oz. da en bolj skrbi za otroka kot drugi. Prav zdaj načrtujeta drugega otroka.
__________________________________

Zgoraj opisan primer je zame osebno primer aktivnega očetovstva, vse nianse v levo in desno pa niso aktivno očetovstvo in očetje, ki svojo vlogo imenujejo tako, pa taka ni,  lažejo.

Žal pa je tako, da je nosečnost stvar ženske, prav tako prvi meseci po porodu. No, že ob rojstvu je tako, da ženska rodi, moški se ga pa napije kot svinja. Da očetovsko vlogo v prvih lotrokovih letih, ko prenekateri moški ne ve, kaj bi počel z malčkom, ga ne zna previt, ne skopat, ne prijet in ne nahranit, niti ne omenjam. Pa bolniške očetje tudi ne jemljejo, ker bojda bolan otrok bolj potrebuje mamo kot očeta. In v vrtec po otroke tudi večinoma hodijo mame, ker … je to nekako samoumevno.  

Kakorkoli … razpredanje o tem zakaj se očetje aktivno pojavijo v otrokovem življenju šele tam nekje okoli 8 leta je predolgo in zamotano. Nekateri (recimo moj ex) šele v tej otrokovi starosti začutijo, da se pa zdaj lahko pogovarjajo z otrokom, da lahko kaj skupnega počnejo. Drugi so odsotni zaradi službe v tujini, tretji imajo spet kak drug razlog.

Najbrž (špekuliram) se ta pojavljanja v dvostarševskih družinah niti ne opazijo tako (opazijo jih otroci, ki začudeni vprašajo očeta, kaj ga tako briga zanje, saj prej se pa niso zanimali kako živijo in kaj počnejo). V enostarševskih družinah pa je taka sprememba iz pasivnega v aktivno starševstvo izjemno opazna in tudi boleča, če se oče odloči in na silo uveljavlja to svojo “pravico“.

Aktivno očetovsto se torej ne začne pri prvem otrokovem koraku ali v prvem razredu osnovne šole, ampak že mnogo prej. Žal tega očetje ne vedo, post festum zahtevati neke pravice, ki jih sami niso ustvarili pa je milo rečeno nenavadno.
Prav zato pa se otroci mnogo bolj navežejo na mame, kar pa je očetom totalno nerazumljivo (pa čeprav gre veliko očetov po ločitvi živet nazaj k svojim mamicam      ).

p.s.: Redke svetle izjeme z največjim veseljem izvzete.
Upam, da se bo vedno več očetov obnašalo odgovorno do partnerk in otrok še ko bodo le-ti v trebuhu.

Še brez komentarjev

1. Hotimir pravi:

   Al pa ko jih bodo noter spravljali. “aktivno očetovstvo” ma kake bučnice si ljudje izmišljujejo in koliko lahko o tem napišejo. Če se bi tist čas s froci ukvarjala ko piše tele elaborate, bi blo mogoč bolj pametno…..

   27. maj 2008 ob 22:29

2. mitko pravi:

   Uf, a to je to..potem sem pa že eno leto aktiven oče Dodaj še, da prespi v bolnici z otrokom namesto mame, ker je oče zadolžen za nočne termine

   28. maj 2008 ob 00:32

3. katarina pravi:

   ja, mitko, tudi to. sem videla očeta, ki je bil pri malem, da je šla mama lahko v službo in ko je prišla iz nje, je šla ona v bolnico k malemu, pa spet obratno. pri moji tamali sem bila pa samo jaz.

   rada bi samo razrešila ta pojem “aktivno očetovstvo”, ki se vse preveč valja po ustih očetov, ki niti tega ne vejo, kaj njihov otrok je in kdaj hodi spat.

   hotimir: ni glava z mojega zeljinka.

   28. maj 2008 ob 06:48

4. 1tastar pravi:

   Porkaduš! Pa menda ne boš rekla, da je moški med seksom pasivec

   28. maj 2008 ob 07:45

5. david.pelko pravi:

   To je vse lepo in prav. Osebno zase mislim, da sem skrben oče in preživim s svojo družino čim več časa, kolikor ga pač imam. Tudi zato težko pišem svoj blog, vsaka stvar odžre minute v dnevu.

   Vendat si ta primer, ki ga opisuješ tukaj, lahko privoščita samo starša, ki “uživata” državno službo. Očetje, ki delamo v privatnem sektorju lahko samo sanjamoi o tem, da bi si jemali dopust in podobno. Porodne vaje pa niso problem, saj so ponavadi v večernih urah, tudi jaz sem sodeloval pri tem. Tudi za porod si lahko vsak dobi prosti termin, vendar je pa porodniški dopust, ko je otrok star pol leta ČISTA UTOPIJA!

   28. maj 2008 ob 08:12

6. katarina pravi:

   david: porodniški dopust je očetova pravica oz. obveza, saj ga mora izkoristit. onadva sta se pač odločila tako, ker je ona na dokaj pomembnem položaju, pa tudi pol leta je več kot dovolj biti doma. sama si tudi ne predstavljam, da bi bila doma eno leto.

   28. maj 2008 ob 08:35

7. alcessa pravi:

   Ja, to kar opisuješ, je moderna evropska norma.
   V Nemčiji so uvedli zakon, po katerem starši dobijo poln znesek dodatka za starševstvo (tako se reče) le, če od 12 mesecev subvencionirane porodniške oče doma ostane najmanj enega (oz. mogoče celo dva). Če ne, so dodatki nižji. Tako je torej ministrica za družino to temo porinila v ospredje javnosti in ker je zakon zakon, naj se moški ne bi sramovali ostati doma. Moški pravijo, da se ne, dejansko jih je to plačano očetovstvo vzelo več, kot je bilo načrtovano, zato ima ministrstvo sedaj težave z denarjem Veliko pa jih pravi, da bi to znal biti konec kariere, vsaj v privatnem sektorju. Upajmo, da to pomeni, da bo še trajalo, potem pa bo enkrat vse skupaj normalno.Splošen občutek je, da bi se veliko več očetov ukvarjalo z dojenčki, če bi se le dalo. Seveda pa ne vsi.

   28. maj 2008 ob 09:02

8. katarina pravi:

   alcessa: saj tudi ženske delamo, ne samo moški. nevem sicer kako je v nemčiji, toda pri nas skoraj vse ženske delamo in je tudi za naše delodajalce porodniški dopust minus.
   ko sem se pri nas pogovarjala kako bi bilo, če bi zanosila, mi je šef takoj rekel, da nema dopusta, naj kar z dojenčkom hodim v službo. to pa zato, ker bi morali neko drugo osebo popolnoma vse naučiti, kar jaz že znam in ker smo mi tako dobro uigrana ekipa, si niti predstavljati ne moreta, da bi me kdo drug zamenjal.

   če pa je normalno, da samo ženska ostane doma, če je normalno, da samo žensak jemlje bolniški dopust ko je otrok bolan, če je normalno, da se samo ženska ukvarja z otrokom ko je manjhen .. zakaj pa potem ni normalno, da ženska dobi otroke ob ločitvi? od spočetja do dneva ločitve je nornalno, da je ženska non stop z otrokom, potem pa oče uvlejvlja svojo “pravico” do starševstva. veš, kaj hočem povedat?

   28. maj 2008 ob 09:16

9. Nick pravi:

   bruhahahahahahahaha . . .. .

   “Ko ji je bilo slabo in je vzela bolniško, jo je vzel tudi on …”

   … a bolniško se kar vzame al kaj???

   Tak človek za moje pojme ni dober oče, če namreč zanemarja službo in s tem ne skrbi dovolj za družinske dohodke.

   Pa itak je cel post eno bolno pravljično fantaziranje.

   28. maj 2008 ob 09:24

10. alcessa pravi:

    No ja, obstaja starost ženske, ko ji piše na čelu, da je plodna, in kdor takšno žensko vzame v službo, mora računati z nosečnostjo, pri moških pa nihče ne pričakuje, da bodo ostali doma, ker je žena rodila. Zanimivo je, da obstaja kar nekaj familij, kjer ženska zasluži več kot moški, ali pa je njeno službo bolj vredno ohraniti – v tem primeru bi oče bil neumen, če se še sam ne bi trudil. Govorim o modernih časih, kjer si večina moških vzdrževanih gospodinj ne more privoščiti, ker je njihov dohodek premajhne in morata delati oba. V primerjavi s to potrebo je zavedanje o moški porodniški absolutno premajhno.

    V zvezi s skrbništvom ti nimam kaj povedati, glede na to, da nisem stručko. Poznam pa najmanj en primer, kjer je mama vzgajala otroka, oče pa hodil v službo, pa bi jaz, če bi se tale dva ločila, otroka intuitivno dala očetu, ker je mati daleč preveč histerična in polna problemov… Vem, da je lažje biti kul, če hodiš v službo in se izogneš otroškemu joku, ampak tudi za določene duševne pojave obstajajo meje, ko nehajo biti sprejemljivi.

    Ampak to so samo posamezni primeri, ki se mi takole sprehajajo po možganih, ko berem tvoje zapise…

    28. maj 2008 ob 09:25

11. katarina pravi:

    alcessa:in samo ženske podpisujejo izjave, da 5 let po nastopu službe ne bodo zanosile. WTF? človek resnično postane konfuzen od vseh teh na eni strani zahtev in pričakovanj, na drugi strani pogojev in prepovedi. je potem čudno, da imajo ženske vedno pogosteje prvega otroka pri 35 letih, po enega, max dva. ko dosežejo v karieri vse, kar se da, si zaželijo še otroka. poiščejo primernega osemenjevalca in eto, otrok je tam.

    ironično pa je, da je največ delodajalcev moških, ki tozadevno zatirajo rojevanje v nekoč “normalnem času”, po drugi strani pa se zgražajo nad tem, kako ženske pridejo do otrok. konfuznost na kvadrat.

    28. maj 2008 ob 09:40

12. 1tastar pravi:

    Čudno! Neenakopravno!

    Mene nikoli ni nihče silil, naj podpisujem takšne nezakonite izjave.

    28. maj 2008 ob 10:39

13. Slavko Majkić pravi:

    ups delete

    28. maj 2008 ob 11:27

14. Slavko Majkić pravi:

    ups delete

    28. maj 2008 ob 11:32