Starševstvo +

On se je zahvalil meni za moj trud, jaz pa njemu za povišico

In sva oba zadovoljna. Jaz pa eš prav posebej, ker več kot toliko plače, kot imam sedaj, najbrž ne bom dobila nikjer. Vsaj ne na tem delovnem položaju (kot vodja poslovne enote pa sem imela še kakih 250 eur več) in to znam ceniti. Še več, zdaj bom šefu vsako jutro še z večjim veseljem skuhala kavo. Četudi je grenka se mu bo zdela presladka. No, dost je heca.

Dejstvo je, da delam v podjetju z 20 zaposlenimi, od katerih sem jaz edina ženska. Šef se je že velikokrat jezil, da sem hujša kot sindikat, jaz pa sem težila samo za tem, da bi se spoštovalo kolektivno pogodbo in zdaj sem izredno zadovoljna, ko smo končno uredili vse stvari (z mano vred pa so zadovoljni tudi moji sodelavci, saj smo že včeraj dobili plačo in letošnji regres). Pa kaj čem lepšega kot zadovoljne sodelavce in dobre odnose.
In zakaj sem dobila povišico?

Prvič zato, ker mi je lansko leto jeseni obljubil povišico letos maja meseca.
Drugič pa zato, ker sem multipraktik, kar pomeni, da naredim delo za vsaj dve zaposleni. In kaj delam takega? Poglejmo:

- vodim materialno knjigovodstvo – prevzeme artiklov in njihovo izdajanje (pa še vse mutenje vmes)
- vodim porabo materialov, kar v našem fohu ni ravno mačji kašelj
- spremljam plačila, izdajam avansne in končne račune
- vpisujem došle račune v knjigo, proklik in spremljam plačila (in naše podjetje je tozadevno izredno korektno – ne zamujamo in raje plačamo prej kot na dan valute, za dodaten popuste, jasno)
- vodim kadrovsko evidenco: izpolnjujem dokumente za zaposlovanje tujcev, vodim evidenco podaljšanj delovnih dovoljenj, vodim evidenco bolniških odsotnosti, dopustov, itd.
- izdelujem plače (ki so vedno na 15 mesecu, pa raje kak dan prej)
- skrbim za našo internetno stran
- vodim politko oglaševanja in izdelujem oglase za časopise in int. strani, v oz. na katerih oglašujemo
- sprejemam klice strank, jim tehnično svetujem tako telefonsko, kot v razstavnem salonu
- izdelujem ponudbe
- izdelujem delovne naloge za proizvodnjo
- vodim naročila materialov
- pripravljam dokumente računovodstvu
- še kaj? aja, kuham kavo.

Mogoče se vse našteto ne zdi veliko, toda tisti, ki delate v gradbenem fohu (in posebej v stavbnem pohištvu) in delate vse po reglcih veste, da je to kar veliko dela, sploh v podjetju, ki zaposljuje toliko ljudi. Toliko enih papirjev, evidenc, da tega, da sem na začetku (v resnici pol leta) uvajala nov sistem in imela največ težav prav s … z njim ja, sploh ne omenjam.
Včasih mi je bilo, da res vse skupaj pustim in grem, ker v tistem neredu nisem mogla funkcionirati. Potem … pa so se stvari počasi postavile na svoje mesto, šefa sta začela uporabljati fascikle in zvezke. Zdaj je kar ok, če odmislim, da še vedno čakam na ubogo poličko, ki mi jo sodelavec montira že … en mesec? Ja, nekaj takega. Drugače pa mi ni hudega.
Moti me edino to, da sem stacionirana in da ne grem nikoli ven, da osem ur sedim za računalnikom. To je v bistvu edina stvar, ki me res zelo moti, pa bom preživela. Leto ali dve bom še tu, potem pa itak grem v Ljutomer. Šefu sicer misel na to niti najmanj ni povšeči, toda to je dejstvo, ki govori samo zase. In niti za še višjo plačo ne ostanem v tem koncu Slovenije. To pa je jeba. Zanj, ne zame.

Ko sem odhajala domov, sem ga poklicala in se mu zahvalila za povišico. Pa je odvrnil, da se on zahvaljuje meni, ker se trudim. Gut, dober občutek. V bistvu zelo dober, saj va včasih kot pes in mačka in se znava tudi zdret en na drugega. A ni hujšega. To spada zraven. V tem podjetju smo sami temperamentni ljudje.

Še brez komentarjev

1. mitko pravi:

   Bravo Katarina in bravo šef! Zadnjič, ko sem pisal o odnosih med delodajalci in zaposlenimi v Google-u, mi je nekdo komentiral, da je to pri nas utopija. Dokaz, da so lahko tudi v Sloveniji ti odnosi urejeni in da sta lahko dva zmagovalca, je že dejstvo, da šef že sedaj žaluje za teboj Taka podjetja so lahko za vzgled, delavci pa tudi. Sam sem vedno pokazal kaj znam, potem pa povedal ceno. Na koncu meseca je bila vedno beseda “hvala”. Na obeh straneh…

   15. maj 2008 ob 21:18

2. katarina pravi:

   ja, občutek je rres sijajen. sploh si nisem mislila, da se mi bo zahvalil. sploh zato ne, ker sem res pain in the ass, ker težim do nezavesti, dokler ni vse na svojem mestu in če se ne drži reda, imam kar izbruhe žutih minut. on pa prizna, da ravno to potrebuje, ker je sila nereden in mu ravno to moje teženje pomaga, da se organizira in da posel teče kot je treba.

   15. maj 2008 ob 21:21

3. mitko pravi:

   Imel sem podobnega sodelavca, ki je šefu najedal 100 na uro, neredko sta se tudi skregala. Pa vendar mu je najbolj zaupal, ker je vedel, da mu bo povedal vse: naj je dobro ali slabo. To šefi znajo ceniti.
   Je pa vprašanje, če se splača tebi (živcirat se). Razen, če so to ventili in se potem bolje počutiš. Za mojega sodelavca vem, da službo tudi sanja…to pa spet ni healthy

   15. maj 2008 ob 21:30

4. katarina pravi:

   ja, to je moja prva služba, ki je ne sanjam. ampak na tem se morala zelo delat. pa striktno hodim domov ob 16 uri in ne nosim dela s seboj. prej tega nikoli nisem delala.
   tudi ob sobotah ne hodim v službo, pa dopust si vzamem. sem pa res med dvema ognjema – na eni strani so sodelavci, ki mi zaupajo veliko stvari v zvez is službo, na drugi je šef, ki mi daje delo in plačo in neredko se zgodi, da vem kaj, kar bi šef nujno moral vedeti, pa potem iščem razne načine, da mu to povem tako, da ni izdan vir oz. šef nima občutka, da ga napadam (on seveda trdi, da sem sindikalni zaupnik in da delam za sodelavce – to bolj v hecu, kot zares). težko je bit jeziček na tehnici.

   včasih sem res tudi sita teženja. po naravi nisem težakinja, nered pa mi res spodbija delovno moralo. pa pospravljam za njim (v bistvu imam dva šefa), pa spravljam njune dokumente, pa vse moram vedet in … joj, včasih bi vse kar pustila in šla. ampak potem pa me pohvali, pa mi reče, da še dobro, da ima mene, da kolk je ok, da to delam, pa mi je spet bolje. no, za male pare tega itak ne bi delala.

   15. maj 2008 ob 21:42

5. Vanja pravi:

   To mi deli, stara sablja! Čestitam! Ej za tole redoljubnost sem ti pa kar malo fouš. jaz takoj ko je treba sortirati kakšne papirje ali dokumente dobim panični napad.

   15. maj 2008 ob 22:10

6. katarina pravi:

   saj ga jaz tudi, ampak moram imet red, ker imam dve omari fasciklov. če se zgubim v papirjih, bo cela firma v kur*u.

   15. maj 2008 ob 22:17

7. Angelika pravi:

   Matr si zafrustrirana. Lažje živiš, če misliš, da si nepogrešljiva in se slepiš, da si genialka?
   Si pa živ dokaz, da pri nas ni treba nobene šole imet, ti si namreč vse, ekonomist, gradbenik, pravnik, še kaj?
   Res si boga…

   16. maj 2008 ob 02:10

8. katarina pravi:

   angelika, zgrešila si post, posvečen tebi.
   sicer pa si ti res povsem pogrešljiva tukaj. spokaj.

   p.s.: da se ne boš požrla od zavisti.

   16. maj 2008 ob 08:16

9. LunaMe pravi:

   Ãngelika ti si zafustrirana in totalni primer tecne in nejevolne babe.A se s tem ko tolces dol vse okol sebe pocutis dosti bolje?A ti neki povem?! Matr RES SI BOGA!!!

   16. maj 2008 ob 13:01

10. notoriuosBIG pravi:

    pustite ji veselje. saj vemo koliko je vredna samohvala

    16. maj 2008 ob 13:39

11. katarina pravi:

    dej bodi tolk prijazen in povej kje sem se hvalila? kaj ti gre v nos? da znam tolk stvari? la da sploh kaj znam? al da upam to napisat? kaj te tako moti, a?

    16. maj 2008 ob 13:41

12. notoriuosBIG pravi:

    ˝da znam tolk stvari?˝

    ˝zato, ker sem multipraktik, kar pomeni, da naredim delo za vsaj dve zaposleni.˝

    ˝ja, pa sem. duko. zelo sem greha vredna.˝

    ˝Če bo šlo vse po planu, seveda (in pri meni gre vse po planu).˝

    ah se opravičujem to se dejstva ne pa samohvala

    ˝kaj te tako moti, a?˝

    nič. samo komentiram. a se ne sme?

    16. maj 2008 ob 14:18

13. katarina pravi:

    in to je zate hvaljenje? to so zame dejstva.

    16. maj 2008 ob 14:21

14. notoriuosBIG pravi:

    znaš brat?

    ah se opravičujem to se dejstva ne pa samohvala

    16. maj 2008 ob 14:24

15. katarina pravi:

    ja. pejt si obrisat slino. po bradi ti teče.

    16. maj 2008 ob 15:07

16. 1tastar pravi:

    A potem ne boš menjala službe

    Ubogi šef, pa tako priložnost je imel

    16. maj 2008 ob 16:46

17. duko pravi:

    Saj ni kaj reči, dobro je. Kaj neki rineš v tisti Lotmerk! Lahko pa, da ti bo tudi tam ratalo. Imaš pozitivno energijo, to je najvažnejše.

    19. maj 2008 ob 14:20

18. rox pravi:

    Katarina, ali imaš v Ljutomeru zagotovljeno službo, da si tako prepričana, da boš šla tja? Plače na tistem koncu Slovenije niso tako visoke kot v Ljubljani. Sicer si že nekajkrat tukaj na blogu zapisala, kako dobro si vse skupaj preračunala, a dvomim, da ti bo na hitro uspelo tam dobiti delo z isto plačo kot v Ljubljani.

    Želim ti pa seveda vse najboljše.

    19. maj 2008 ob 22:51

19. katarina pravi:

    rox: časa za dobit službo imam leto in pol. ali celo dve leti in pol. se mi nikamor ne mudi. grem pa definitivno tja, saj sem vendar hišo kupila zato, da bom v njej živela.

    hvala za želje.

    20. maj 2008 ob 07:56