Stvari, ki jih imamo pred nosom, včasih sploh ne opazimo
Ko sem živela na vasi smo imeli na vrtu veliko japonsko češnjo, ki je vsako pomlad s svojimi cvetovi krasila naš vrt. Bila je fanstatična, dehteča in košata, pa vseeno samo okrasno drevo. In tako smo jo požagali. Ne vem koliko let nazaj, kakih 15 let pa že.
Ko sem se preselila v Kranj, sva se potem, ko sem spoznala Mojega, včasih sprehajala po Planini in enkrat ali dvakrat sem slučajno videla drevored japonskih češenj sredi med bloki. Uau, bila sem totalno prevzeta. Sredi tistih temnih barv roza drevored.
Pa sem se pred dvema letoma preselila na Planino, toda tega drevoreda lansko leto nisem našla. Prisežem, da sem se sprehajala po vseh treh Planinah, a o drevoredu ne duha ne sluha. Ok, sem si rekla, naslednjo pomlad pa mi ne uide, pa če bom vsak dan hodila okoli.
In? In? Jasno, slepec bi zavohal, jaz, ki vidim, pa jih nisem videla. Tale drevored japonskih češenj …
… raste ZA mojim blokom.
Pa ne cvetijo samo en dan, niti ne en teden, zato mi res ni jasno, da sem jih lansko pomlad zgrešila. Joj, ta peroksid ….
Dobro, samo da vem, da moj spomin na ta drevored ni bil samo fikcija.
Take drevorede bi morali pogosteje saditi med bloki, izjemno polepšajo naselje.
vlatka pravi:
katarina,
ni kaj, so bile za blokom
, so pa res krasna ta drevesa.
Energija kar žari iz njih
29. april 2008 ob 23:03
katarina pravi:
zato si bom pa eno tako posadila na vrtu. na začetku, da bo energija po celi zemlji.
30. april 2008 ob 06:42
refleks pravi:
Starejši si bolj občutiš naravo, kot takšno!
Med vrsticami sem zasledil nostalgijo in dejal bi, da je vedno tako, da cenimo tisto majhno šele tedaj, ko izgubimo..
In še nekaj mojih pomladnih pridihov za lep dan:)
http://www.vecer.com/blog/refles/id25120
8. maj 2008 ob 14:50
refleks pravi:
Sorry napačno vtipkan link:)-popravek!
http://www.vecer.com/blog/refleks/id25120
8. maj 2008 ob 14:52
katarina pravi:
kok lepe slikce. hvala.
ja, res je, japonske češnje vzbudijo v meni nostalgijo po … otroštvu.
8. maj 2008 ob 14:54