Starševstvo +

“Blokarji in hišarji”

Spomnim se časov, ko smo živeli v Štepanjcu. V blokih smo živeli vsi tisti, ki hiš nismo imeli, jasno. Mama je dobila stanovanje od UKC-ja, drugi sosedje od drugih podjetij. med njimi je bilo veliko vojakov, vse skupaj pa je bil en lep multikolturni lonec. Fantazija.

Blizu nas je bila Štepanja vas. Valjda so otroci iz tistih hiš hodili z nami v šolo. Kam pa naj bi hodili. Še v mojem razredu je bilo nekaj takih, hodili pa so tudi iz bližnjih vasi. Ampak z njimi se nismo družili, vsaj ne izven šolskega časa. Oni so bili kao haj, nekaj več, iz hiš, mi pa blokarji, kurci palci najemniški, otroci delavske klase. Nekako manjvredni. Saj ne, da bi kdaj o tem govorili, to se je nekako … čutilo. Oni so bili nekaj drugega, mi nekaj drugega. Oni so imeli svoje vrtove, mi pa skupna dvorišča, iz katerih nas ni mogel nihče spoditi rekoč: igrajte se na svojem vrtu.

Vhod našega bloka je bil vhod sedmih otrok, pot pred vhodom pa pot ostali desetih otrok. Drugje kot igrati se pred vhodom in na poti se itak nismo imeli kje. V hišah pa je ipak drugače. To sem občutila, ko sem prišla živet na vas in so starši klicali svoje otroke na svoje vrtove in je moja babica podila sosedvoe otroke izpred našega vhoda. Fak res. Da se otroci nimajo kje v miru igrat in da jim od povsod podijo je pa res bolano. No, v gozdu smo se lahko igrali, ko pa smo kradli kmetove češnje, pa je bilo spet vse narobe.

Po famoznem Jazbinškovem zakonu se je situacija malodane obrnila. Blokovska stanovanja, ki so bila prej striktno najemniška, so zdaj lastniška in človek kaj hitro lahko za 100 m2 veliko stanovanje odšteje več kot za hišo. Jasno, še vedno ima samo 100 m2, tisti drugi pa recimo 200 m2, ampak stanovanje je na luksuzni lokaciji, vse ima na dohvatu ruke, ni mu treba skrbeti za ogrevanje, toplo vodo, streho, čiščenje stopnišča, okolico pred blokom, parkirišče. Boli ga đoko za kidanje, saj je ja jasno, da bo vse skidano, pa da bodo luči na stopnišču non stop gorele, pa v pipah bo voda, pa greznica … kaj je že to?

Kakorkoli … danes med “blokarji in hišarji” – vsaj z moje perspektive, ni več take razlike, kot je bila še kakih 20 (?) let nazaj. Mogoče pa se motim in so starci, ki živijo v hišah, še vedno nejevoljni ali celo sovražno razpoloženi, če njihov otrok domov pripelje “blokarja”. Beh … mojem otroštvu je bilo tako.

No, jaz sem zdaj iz blokarja postala hišar. In po starem “zakonu” bi si morala najti hišarja, da se grunt poveča. Ups, pol pa Moj blokar odpade
Hvala bogu, da star zakon ne velja več, kajti stanovanje, v katerem živi on, je vredno 4 moje hiše.

Št. komentarjev: 5

1. mica pravi:

   ko sem jaz bila otrok, sem si strašno želela biti blokar.
   kajti oni so lahko nenehno psoedali, hodili so na morje, videl si jih po lokalih, nenehno so godrnjali o krivicah ipd, njihovi otroci, torej moji vrstniki, pa so imeli 56 ur na dan časa za- karkoli.
   mene je mama nenehno terala k delu, pa na vrtu, pa borovnice, pa drva spravljat.,…offff, kako sem jim bila fouš
   Potem pa se je zgodil še jazbinšek, ki jim je podaril stanovanje, madonca.
   ja, če dobro premislim, se mi je kot otroku- v primerjavi z blokarji-godila velika krivica

   29. april 2008 ob 12:27

2. seamus pravi:

   hja se spreminja vse skupi, ja.
   Sem ravno včeraj gledal na financah hiše v brezovci – kao neki best buj. Le zakaj bi hotel živeti tam – hiša kao 110m2, po blokovskih standardih pa cca 85 (ker se hodniki in podobno sranje ne šteje not). Sosedu ravno tako gledaš v krožnik in parkirplac imaš zunaj poleg ostalih, namesto v garažni hiši. Sam moraš skrbeti za kidanje in urejanje stvari, za vse si sam. Zgrajeno je pa itak enako zanič, kot blok in še vedno imajo samo 8cm izolacije, kot najbolj socialni bloki.
   V bloku, kot si napisala ne skrbiš za nič.
   Bi bilo dobro na novo definirat termin hišar – vsaj 1000m2 parcela
   Ali pa poiskati nov način ločevanja, recimo za koliko nategneš državo, ali pa kako s čimvečjim avtom (če ni SUV pol sploh ne šteje) biti socialni problem.

   29. april 2008 ob 12:32

3. katarina pravi:

   mica: mi smo pa hodili na utrudljive sprehode in se skirvali po kleteh, da nas starci niso našli in da smo imeli mir. pa najljubše igre – robčke, se tut nismo moli it vedno, ker je marsikdaj koga zmotilo nabijanje žoge v robnik.

   seamus: jaz sem bloku, pa ne morem nikomur gledat v krožnik, lahko gleda samo moj sosed meni v kuhinjo. sem prikrajšana za vojarizem, al kwa?!

   29. april 2008 ob 13:19

4. seamus pravi:

   hahaha
   Sm bl mislil na trenutno gradnjo – če kupuješ blok (no ne celga, samo stanovanje) ali “hišo”.
   Sj se oboje postavlja meter narazen.

   29. april 2008 ob 18:37

5. katarina pravi:

   ja sej na planini je tut tko, sam glih moj blok gleda na parkirišče in ima zelenico spredaj. lahko pa me ne gledajo vsi mimoidoči, ker sem v pritličju. drugače pa v taka hišna naselja kot jih gradijo zdaj en bi šla, ap da mi bajto zastojn dajo. sem raje v bloku, hvala.

   ampak moja bajta je čist neki druzga …

   29. april 2008 ob 19:07