En dan s tamalima v šoli in sesutje devetkarjev pri kvizu
Danes sem po doooooolgem času spet šla s tamalima v šolo. Imeli so neke vrste dan odprtih vrat na temo kruha.
Jasno, prva misel je bila, kako naj se razdelim na dva dela, da bom lahko z obema, ki sta bila vsaka v svojem razredu in izdelovali umetnine iz likane slame in koruznih listov. Ni šlo, seveda, zato sem bila prisiljena v izbiro pri kateri bom najprej in kdaj bom šla k drugi v razred. In tako sem šla najprej k taveliki. Staršev je bilo je za vzorec – štirje od preko 20 učencev. V eni uri sva naredili sliko iz slame in koruznih listov, potem pa sem odšla še do tamale. Ta je, seveda, tačas že vse naredila sama in bilo mi je hudo, ker nisem mogla biti z obema hkrati. Pa vendar … pomagala sem ji dokončati sliko in pri njej pomalicala (koruzne žgance in mleko, ki jih skoraj noben otrok ni hotel jesti).
Učiteljicam svaka čast, da zdržijo v takem đumbusu, saj smo se starši zaradi neznosnega hrupa – govorjenja in vpitja vsevprek raje odmaknili v jedilnico na kavo (učiteljica pa je ostala z njimi vrazredu). Občudujem jih, da lako lahko leta in leta zdržijo v takem okolju, pa ne znorijo. Jaz takega obnašanja ne bi mogla tolerirati.
Po malici je bil na vrst ikviz, v katerem so se potegovali 6. in 7. razredi skupaj ter 8. in 9. razredi skupaj. Tekomovali so v znanju o pridobivanju kruha, vrstah žita, šegah in navadah, ipd. V prvem kvizu so zmagali 7. razredi. Je bilo pričakovano, saj so starejši. (Ne me vprašat, zakaj je to pričakovano, tako so mi povedali.) V drugem kvizu – ista vprašanja, drugi tekmovalci, pa je bilo drugače. Za osme razrede je tekmovala tudi moja tavelika. Sprva sem mislila, da bom pač ena izmed gledalcev in navijačev, po glasnem in nesramnem skandiraju devetih razredov pa sem se odločila, da bom taveliki pomagala.
Pričakovanje, da bodo zmagali devetkarji, je splavalo po vodi, in bili so tako besni. Puce nekaj vrst za mano so se pridušale, da je “una mamica tm dol” govorila prave odgovore nasprotni ekipi. Tega v prvi vrsti ni nihče slišal in v prvi vrsti so sedele učiteljice in učenci. Tako nismo mogli dokazati, da sem res suflirala svoji tamali, ker pa niso in niso odnehali, sem se obrnila nazaj in jim rekla:
Pa kaj se bunite? Popušili ste, sprijaznite se. Tak je lajf. 
Deklicam, ki so se razburjale, je od presenečenja nad mojim odgovorom zastal dih. Ampak … učenci osmih razredov so bili navdušeni. Premagali so tiste, ki jim že celo leto grenijo šolske dneve, ki hodijo okoli napihnjeni in zaverovani v lastno pomembnost. In jaz sem bila razlog za to. Še kdaj, prosim, z največjim veseljem. Pa ne bi jim pomagala, če se učenci devetih razredov ne bi tako nesramno drli in bili tako prepričani v svojo zmago.
_________________________________
Ob odhodu domov so nas prijatelji tamalidveh ustavljali in nam čestitali. Bili so navdušeni nad tem, da so devetkarji izgubili, jaz pa sem bila … jasno, vesela, da sem lahko pripomogla k njihovemu veselju. Jeeeee … go me, go me, go me …
p.s.: zame je bilo vse skupaj igra. V bistvu niti to ne, bilo je odraz stanja sveta, v kakršnem živimo odrasli. Največ mi je pomenilo to, da sem bila ves dopoldan s hčerama in da je tavelika med kvizom zaupala mojemu kimanju odgovorom. Vse ostalo je bilo … zame osebno samo zanimiva reč, nič več.
lordwales pravi:
Na dveh koncih hkrati je res bolj težko biti
29. marec 2008 ob 21:20
milan pravi:
Ej a je tole tvoja hiška?
29. marec 2008 ob 21:54
Pjotr pravi:
Katarina sicer ni povezano s telim posto pa vendar. A je tale slikca gor fotka tvoje nepremičnine? Kajta tale bajtica sploh ne zgleda stara, zleda kot povsem obnovljena hiša. Daj še kake fotke gor, pa kej bolj opiši, seveda če je že tvoje, in nam lahko že kej zaupaš
Lepo se imejte v vašem lastnem domeku in uživaj z svojimi hčerami…
29. marec 2008 ob 22:00
saily pravi:
superca.. lepo da si jim pomagala
včeraj sem vaju pa videla s taveliko (se mi zdi da je bila tavelika), sam nism upala trobit, ko sem se peljala mimo, ker tko ali tko ne bi vedla kdo sem
ravno proti supernovi sta se šetali izza ovinka na most
sploh te ni za zgrešit 
29. marec 2008 ob 22:03
svit pravi:
“Pa kaj se bunite? Popušili ste, sprijaznite se. Tak je lajf.”
Pa še kako prav si imela.
Včasih se je treba postaviti na stran šibkejših in prirezati perje prevzetnežem, da ne bodo vse življenje mislili, da se ves svet vrti samo okoli njih.
Škoda, da me ni bilo zraven. Prav užival bi ob pogledu na razvajene devetošolke, ki za hrbtom mame Katarine nemočno zavijajo z očmi.
29. marec 2008 ob 23:24
Zadnji pravi:
Ce bi bilo pa malo drugace, da bi neka druga mama pomagala nasprotni ekipi, bi bil pa ogenj v strehi.
30. marec 2008 ob 03:12
1danica pravi:
Jaz pa otrok ne učim tako – tekmovali naj bi pošteno, se pravi tekmovalci, ne pa njihove mame.
Predlagaj, naj drugič priredijo kviz za starše, njihovega pa pusti pri miru. Jaz takega zmagoslavja ne bi s takim ponosom obesila na blog.
30. marec 2008 ob 07:12
mica pravi:
ojej, Katarina, spet boš jezna!
Prvič: s tem “popušili” otroke učiš grdega in prostaškega govorjenja
Drugič: zmaga je bila na tak ali drugačen način “lažna” in otrok se bo v kaj podobnega , čez čas, ponovno nagonsko zatekel, z mislijo, da je itak dovoljeno, saj je dovoljeno “vse”.
PS
Malo pa sem presenečena nad tem, da vaši učitelji nimajo v razredu avtoritete. Tudi pri nas so imeli na šoli delovno soboto, skoraj celo dopoldne sem bila tam in moram reči, da niti enkrat nisem imela občutka, da so bili otroci tisti, ki so “delali svoj red”.
Pa je bilo zelo zelo živahno- mislim, po različnih dejavnostih.
Mogoče mi, podeželjski živelj, še mičkeno capljamo za mestnim
30. marec 2008 ob 07:41
Beata pravi:
Živjo!
Oglašam se na temo izpred dveh mesecev, i.s. ko ste govorili o jecljaju. Želela sem podati komentar, pa ni šlo, zato pišem sem. Tudi sama že več kot dvajset let jecljam, sem se pa preko dela na sebi naučila samo sprejemati takšno kot sem, svoje jecljanje pa vidim, kot mojo posebnost in ne kot napako ali pomanjkljivost. Pogosta izpostavljenost posmehu me je privedla do odločitve, da sem začela o težavah ljudi, ki jecljamo, javno govoriti. Tako sem nastopila tudi na 3. kongresu socialnega dela, v reviji Ona in v oddaji Labirint.
Ker se zavedam, da nisem osamljen primer, in ker je glas skupine močnejši kot glas posameznika, bi želela ustanoviti skupino za samopomoč.
Če bi sodelovanje v skupini koga zanimalo, naj mi piše na naslov:
moj.govor.moja.posebnost@gmail.com
Lp, Beata
P.s. Katarina, tudi sama sem dipl.soc.del.
30. marec 2008 ob 12:24
katarina pravi:
glede hiše … ne bom klicala hudiča, še prerad sam pride. ima pa več kot 100 let ja, ampak je fantastično ohranjena. ko bom dobila ključe, bom itak dala na blog vse fotke Moje zemlje.
mica: tamale za mano so se same krogotale zadaj, kako bodo osnkarji spušili in kako jih bodo nadmudrili. sem samo njihov besednjak uporabila, nič novega mi ni blo treba povedat. priše pe tovali so pa itak vsi, samo moja hči je vedela, da ji bom jaz sigurno povedala prave odgovore in je gledala samo mene in so zmagali za 3 točke. zmaga pa je bila povsem naključna, saj so trtjo nalogo devetkarji bistveno bolje naredili, a žal so bili pri prvi, kjer odgovarja tisti, ki je hitrejši, nekoliko pačasnejši. eh …. važno, da so popušili tisti, ki so drugim privoščili toisto.
beata: tvoj komentar bom prilepila na tisti post in se si zahvaljujem za informacije. če ti moja pomoč klakorkoli pride prav … tukaj sem in z veseljem ti pomagam. o jecljanju se absolutno premlo govori, ljudje pa zaradi tega veliko preveč trpimo.
30. marec 2008 ob 18:03
1danica pravi:
Aja, privoščili so jim?
Potem je pa čisto v redu, da je zmagala ena mama, a ne?
(Ta drugi pa onim niso privoščili?
)
Bolno.
30. marec 2008 ob 18:13
katarina pravi:
en, pričakovano je bilo, da bodo 8. razredi izgubili (in oni so bili s tem že sprijaznjeni) – ker so mlajši, ker so bolj neumni, ker nimajo pojma … žal 9. razredi niso računali … name.
30. marec 2008 ob 18:16
1danica pravi:
Še vedno vsa ponosna nase… ja, v redu no…
30. marec 2008 ob 18:17
katarina pravi:
mah nisem ponosna. smo bili presenečeni, da so 8. razredi zmagali. kot rečeno, zmage nismo pričakovali. in če bi slišala vpitje in skandiranje 9. razredov med kvizom, bi bila najbrž tudi ti vesela, da je zmagala tvoja hči, ki je pričakovala … poraz.
30. marec 2008 ob 18:28
1danica pravi:
In kaj, če so skandirali? Je zdaj navijanje že nekaj slabega? Zakaj pa osmi niso?
Seveda bi bila za hčer vesela, če bi zmagala, če bi zmagala sama oziroma njena ekipa, tako kot je treba. Zmagali naj bi namreč boljši.
Taka zmaga je pa ena živa bedarija.Oziroma sploh ni zmaga.
30. marec 2008 ob 18:31
1danica pravi:
Če bi bila jaz tvoja hči, bi po kvizu dala papirnat škrnicelj na glavo.
30. marec 2008 ob 18:32
katarina pravi:
če vpijejo tako, da takrat, ko se oglasi predstavnik 8. razreda, vpijejo BUUUUUUU … jim je treba dat razlog, da utihnejo. kakorkoli … mi smo se meli fajn, pa pika.
30. marec 2008 ob 18:36
1danica pravi:
Katarina, ti imaš rešitev za vse – zbriši še moje komentarje in spet bo vse v najlepšem redu….
Pa glej, da katerega ne spregledaš. Kako otročje!
30. marec 2008 ob 19:17
katarina pravi:
1danica: z veseljem, ko me boš začela žaliti. nisi nobena izjema.
30. marec 2008 ob 19:20
miša pravi:
Napaka!
Vsak, ki je drugačnega mnenja, še ni žaljiv, samo, da ti- Katarina, ne veš, kje je ta meja.
Bi ti pa še čestitala k tvoji vzgoji in te vprašala, če te ni strah, da boš nekoč popušila??
Lagati, krasti, goljufati?
30. marec 2008 ob 19:47
katarina pravi:
in če bom, boš kriva ti? ali bom kriva jaz? kdo?
miška … predlagam ti, da ne klikaš na ta blog, ker glede na svoje komentarje, ki jih puščaš tukaj, nimaš kaj povedati – velja za vse komentarje, ne samo za tega. škoda tvojega časa za tale blog, res.
mimogrede: hčeri učim lagati, krasti, goljufati? mi pokažeš, kaj te je navdahnilo, da si napisala tak debilizem?
30. marec 2008 ob 19:50
1tastar pravi:
No, Katarina. Ti misliš, da lahko zmagaš še proti enemu ta staremu!
Samo jaz nisem devtkar z naučenim znanjem. Moje znanje je plod mojih možganov, kljub izobraževalnemu sistemu!
31. marec 2008 ob 08:38
ditka pravi:
Me zanima kaj bo drugo leto,ko bo tvoja devetkar.Se bo našla kakšna “pametna mama”,da bo drugo leto pomagala osmkarjem?
Pozabila si,da letošnji devetkarji ne bodo imeli več možnosti zmagati.
Glavno je ,da si ti uživala in,da je bila tvoja hči občudovana.Če prav razumem?
31. marec 2008 ob 08:51
katarina pravi:
1tastar: nisem še nikoli tekmovala s tabo, pa nimam niti namena.
ditka: narobe razumeš. ampak ti itak večino stvari narobe razumeš. nič novega.
31. marec 2008 ob 08:52
miša pravi:
mimogrede: hčeri učim lagati, krasti, goljufati? mi pokažeš, kaj te je navdahnilo, da si napisala tak debilizem?
NISEM napisala tega!!! Kaj res ne razumeš?
Hčeri sta te gledali v oči in ti lagali, potem sta ti pa še kradli!
TI pa si goljufala!
Beri počasi, če ne razumeš!
Zaradi mene si pa ne beli glave!
SVOBODA govora in pisanja!
Ti pa v jok, pa na drevo, hehe…
31. marec 2008 ob 19:50
katarina pravi:
miša: tvoj komenar /Bi ti pa še čestitala k tvoji vzgoji in te vprašala, če te ni strah, da boš nekoč popušila??
Lagati, krasti, goljufati?/ si lahko razlagam na sto načinov, pa prav noben ni prijazen. tako kot najbrž nisi niti ti.
in jaz nisem goljufala, goljufali so tekmovalci – VSI, tisti, ki pa smo prišepetovali, pa nismo, a ne. ker tudi tekmovali nismo.
svoboda govora tukaj velja samo … ZAME.
jap, zjokaj se.
31. marec 2008 ob 19:53
Blitz pravi:
če že miša ni šla bolj v podrobnosti, grem pa jaz. Pisanje opravičil, ker punce niso pripravljene na test je najmanj goljufanje, po vsej verjetnosti pa še laganje (ker najbrž ne napišeš, da nista dovolj pripravljeni na test, ampak si najbrž izmisliš kak razlog).
Sufliranje pri kvizu – vsekakor goljufanje.
Kar se katarinca nauči, to katarina zna.
31. marec 2008 ob 20:22
katarina pravi:
blitz: s to razliko, da učiteljem povem prave razloge. ampak zakaj bi že ti moral to vse vedeti? ker je moje življenje zate big brader?
in če je sufliranje goljufanje, goljufamo koga? zakaj pa je komisija sedela v prvi vrsti? za hec?
31. marec 2008 ob 20:24
Blitz pravi:
katarina, ti imaš itak vedno prav. Tvoj blog ima res lastnosti big brotherja, v bistvu pa je big liar.
Nam in sebi. Papa.
31. marec 2008 ob 20:26
katarina pravi:
joj, zdaj bi morala zbrisat, a ne. tko kot si ti mene na svojem blogu.
se klanjam, gospod vseved.
31. marec 2008 ob 20:27