Direktorja, ki popelje podjetje v stečaj, bi dala na giljotino
In grem stavit, da nobeno podjetje več ne bi šlo v stečaj.
Vem ja, nekateri boste pomislili, da sem grozna, totalno nenormalna, čist nerealna, popolnoma zblojena. Pa?
Za začetek bi, recimo, postavila pred giljotino Aleša Kumperščka, ki je spravil v stečaj 5? podjetjih, zdaj pa je menedžer Mure. Seveda bi imel možnost zagovora in dokazovanja nedolžnosti, vendar bi – v opomin ostalim, prvi proces “zmontirala” in mu niti globoko obžalovanje in kesanje ne bi pomagalo.
(nadaljevanje sledi)
30.1.2008 – glede na to, da je tudi ta zelo kratek post (za moj blog) do zdaj dobil 27 komentarjev, ki skoraj vsi vsebujejo moje nadaljevanje posta, se pisanju le-tega odpovem in dajem prostor komentatorjem.
Pripomba: ne, ne bi jih dala na giljotino. Bi pa direktorje, ki nevestno opravljajo svoje delo, so malomarni, nenatančni in nesposobni sprejemat strateške odločitve glede dela, razvoja, naročil, plačil, ipd. kaznovala. Za začetek bi jim izničila pogodbo, v kateri imajo zapisano odpravnino in znižala plačo na tisti minimum, ki gre njegovi izobrazbi (brez točk, razredov, ipd.).
Kot drugo bi takemu direktorju, ki bi zavozil podjetje, v delovno knjižico vpisala njegovo delo oz. ime podjetja, ki je pod njim propadlo.
Taki direktorji absolutno ne bi smeli voditi podjetja, v katerih je 100+ delavcev.
Velika razlika je med direktorjem – lastnikom in direktorjem.
Prav zdaj imam priložnost spremljat potop manjšega podjetja, ki je imelo na čelu direktorja, ki je solidno stoječe podjetje pripeljal do … zaprtja. Lastnik podjetja mu je takoj, ko je videl stanje, prepolovil plačo, vzel desno roko – tajnico, delavce, ki niso nujno potrebni za delovni proces premestil v hčerinsko podjetje, tam pa pustil samo štiri delavce, ki morajo biti, da podjetje deluje. Odpustil je računovodkinjo in najel zunanje računovodstvo, ki pregleduje papirje in ugotavlja anomalije. direktorju pa grozi celo kazenska ovadba.
V našem podjetju je čisto drugače, ker je direktor tudi lastnik. V njegovem interesu je, da firma posluje dobro, da promet narašča in da imamo vedno več prometa. Skladno z rastjo prometa se povečujejo tudi plače delavcem. Zapadlih terjatev ni, plače so redne, zaposlujemo nove delavce in sledimo viziji direktorja-lastnika.
__________________________
To sta dve skrajnosti vem, pa vendar nista dosti daleč od resničnega stanja.

Morska pravi:
Giljotina je še najmilejša kazen.
29. januar 2008 ob 18:50
Tita pravi:
Taka oseba bi morala vrniti velik del plače, saj si je očitno ni zaslužila. Ali pa bi morali dobiti plačo šele, ko bi podjetje poslovalo boljše. Le kako ga je lahko kdo vzel za direktorja, če se je že v preteklosti pokazalo, da očitno vlogi ni kos??
29. januar 2008 ob 19:07
guinness pravi:
A res? Kaj si potem zasluži manager, ki daje kruh 22.000 zaposlenim od njega pa je posredno odvisno vsaj 100 / 200 k življenj?
A je to en evro na odvisnega človeka, 5, 10, 1000?
Kaj bi pa storila z delavcem, ki po blogih razkriva politiko podjetja (in šefa), ki ji daje denar?
29. januar 2008 ob 20:50
blitz pravi:
katarina, stečajni upravitelj ni tisti, ki je firmo zafural in tudi ni njegova naloga firme po konci postaviti.
Njegova naloga je firmo spraviti v stečaj, torej pripraviti pogoje za morebiten ponovni začetek. Poskusiti izplačati upnike kolikor se da, se poskusiti dogovoriti za odpise dolgov, itd…
Ne vem, ali je Kumperščak stečajni upravitelj ali pa je firme zafural. Glede na njegovo starost pa vseeno težko verjamem, da je imel priložnost že 5 firm zafurati, ker bi to pomenilo, da je začel direktorovati že pri 27-28 letih.
29. januar 2008 ob 21:18
Pionir pravi:
Blitz – razen naštetega pa je stečajno upraviteljstvo za upravitelje včasih tudi dober biznis. Po stečajnem valu v Mariboru je veliko denarja izpuhtelo v sumljivih poslih, posojanju in ne vračanju… namesto da bi ga dobili upniki.
29. januar 2008 ob 21:32
katarina pravi:
blitz: če je kumperščak stečajni upravitelj, potem gre mura v stečaj? kajti njen direktor je zdaj?
ne, ni stečajni upravitelj, direktor je.
in ja, 5 firm je šlo v času njegovega direktorovanja cugrunt.
bom danes dokončala post, obljubim.
guinness: direktor ne daje kruha nikomur,kvečjemu delavci ga dajejo njemu. zakaj tako mislim? hmmm še tako dober direktor brez delavcev ne more nič naredit. obratno pa – očitno, firma vsaj životari in direktor dobiva svojo plačo.
30. januar 2008 ob 08:15
MihaM pravi:
Direktor ne daje kruha nikomur?
Direktor torej odloča samo takrat, kadar gre podjetju slabo, kadar mu gre dobro, pa odločajo delavci in je on samo lutka? Hm …
30. januar 2008 ob 09:41
Vanja pravi:
Direktor ne daje kruha-otresite se že te hlapčevske mentalitete-direktor za svoje direktovanje pač dobi največ kos-kar ostane -pa dobijo delavci, ki si svoje pridelajo s trdim delom. Tale kurac Kupreščak pa svojim delavkam plača 380 evrov mesečno. Da ga vidim junaka, ki lahko s tem denarjem preživi! Meni je to lahko samo žepnina, plača nikakor ne!
30. januar 2008 ob 09:52
Vanja pravi:
se opravičujem za kletvico-ampak si ne morem pomagati, te stvari me resnično razjezijo.-
30. januar 2008 ob 09:53
upokojenc pravi:
1. Slab direktor lahko naredi veliko več škode kot slab delavec.
2. Dober direktor lahko naredi veliko več koristnega kot dober delavec.
3. Če Mura poveča direktorju plačo za 1000 EUR, to ni velik strošek. Če Mura poveča plačo vsem zaposlenim za 100 EUR, podjetje propade.
4. Kako bi vas šele bolela glava v ZDA, kjer uspešni CEO-ji dobijo milijonske plače in nagrade…
30. januar 2008 ob 10:59
guinness pravi:
Katarinina razlaga:
Brez delavcev ni podjetja. Brez podjetij ni managerjev.
Fora je ravno to, da morajo tako delavci kot managerji priti do vsakdanjega kruha. Tisti, ki je bolj sposoben, bo lažje prišel do kruha. Ustvari bo svoje podjetje in postal lastnik kapitala. Cena delovne sile bo, ker bi bilo toliko ponudnikov, tako nizka, da bi lahko izbiral med delavci oni pa bi se borili za delovna mesta.
Že po definiciji pa je glavna razlika med managerji in podjetniki, to da prvi delajo v interesu podjetja (in držanju ravnotežja med interesi lastnikov in interesom podjetja), drugi pa v interesu dobička.
Zato ti, Katarina, predlagam, da za delavke in delavce v Muri takoj napraviš poslovni načrt, ki bo v Prekmurju ustvarilo pet tisoč novih delavnih mest (ki jih ne bodo zapolnili delavci iz drugih regij) ali pa tukaj, na blogu, javno objaviš svoj načrt saniranja največjega tekstilnega konglomerata v Evropi.
30. januar 2008 ob 11:49
guinness pravi:
ponudnikov – bi moralo biti povpraševalcev. ups.
30. januar 2008 ob 11:50
Vanja pravi:
ja in Kuperščak je slab, verjetno skorumpiran direktor, ki je s slabim vodenjem podjetja napravil več škode kot, če bi dvignili plačo za 500 evorv za vse delavce. Kaj torej narediti z njim? Prodati njegove notranje organe?Mu zaseči vse premoženje?
upokojenec, uspešni CEO v ZDA za svoje napake tudi uspešno odgovarja. In ni šans, da bi zajebal pet podjetij. In ni kar vsak Lojze CEO, za to pozicijo, je treba pošteno plezati po korporacijski lestvici, uspe jim pa tam pri 50h. Delavci pa v Ameriki nikoli ne zaslužijo tako beraško kot Murine delavke.
30. januar 2008 ob 13:48
katarina pravi:
na nekem blogu sem že pred časom brala o tem, da so se v nemčiji pogovarjali o kazenski odgovornosti menedžerjev, ki zajebejo podjetje. da bi odgovarjal s svojim premoženjem al kako, pa nobenih odpravnin ko odhajajo, skratka nič nič.
30. januar 2008 ob 14:12
guinness pravi:
Ravno tega ti ne razumeš – manager (če gledamo vrhnji srednji nižji managment) nekih visokih vrednosti denarja (pri nas) nima. Tisti, ki imajo v sloveniji 300 k plače, dobijo na račun 100k – to pa ni proti avstriji, nemčiji, italiji ali pa lastniku dveh večjih ljubljanskih lokalov (ali obrtnikov) nič.
Poglej, koliko je managerjev (ne lastnikov kapitala) na lestvici najbogatejših slovencev (in so denar dobivali samo iz naslovov plač, nagrad, nsjev)? Če jih je 10% je to veliko.
Čudno, da pljuvaš hkrati tudi sama po sebi – če se prav spomnem, si bila vodja na gradbišču – torej nižji, operativni manager.
Boš tudi ti odgovarjala za napake, ki jih narediš (v tistem projektu) s svojim stanovanjem? Bodi no resna.
Vrhnji managment ima veliko težje “breme” nad sabo – breme lastnikov, uslužbencev, družbene odgvornosti.
30. januar 2008 ob 14:38
katarina pravi:
ko sem bila vodja poslovalnice, sem odgovarjala za promet poslovalnice s svojo glavo. slab promet – glava preč. plača je bila fenomenalna, vendar premajhna za pritiske vodstva – lastnikov.
zelo dobro vem, kaj pomeni biti vodja in za kaj vse si odgovoren in kaj pomeni biti eden od delavcev. poznam pritiske in breme obojih in še vedno trdim, da morajo menedžerji odgovarjat za svoje slabe odločitve, nepravilno organiziranost in malomarno trošenje denarja.
30. januar 2008 ob 14:53
Grašo pravi:
Katarina, pa zakaj si vedno tako negativno razpoložena do vsega? Napiši kdaj še kaj veselega. Mislim, da bi ti bolj pristajalo!!!
30. januar 2008 ob 15:12
duko pravi:
Od vsakega po njegovih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah. To je bilo geslo komunajzarskih utopistov, ki se je ob stiku z realnostjo hitro obrabilo, nekaj pa ga je še ostalo v glavah z omejenim obzorjem. Direktor nikomur ne “daje” plače, saj to ni njegov denar. In če prejemniku ta ni dovolj velika, naj gre. Tako preprosto (in surovo) je to in to vsi vemo. Če pa nima kam iti, ima nesrečo. Tudi to vsi vemo, samo sprejeti je težko. O socialni ukrepih in njihovi upravičenosti pa je katarina že pisala.
Kar se tiče giljotiniranja: Tega nimajo za tovrstna dejanja nikjer. Ampak v redu. Če smo lahko prvi v nekaterih drugih bedarijah, smo lahko tudi tu. Torej sprejmem, ampak samo pod pogojem, da giljotino sproži katarina osebno. Me zanima, koliko giljotiniranj bi bilo potem.
30. januar 2008 ob 15:19
1tastar pravi:
Meni so pa grozili, da me bodo dali pod giljotino, če ne gremo v stečaj in na zavod. Smo imeli pol leta blokiran žiro račun, in sem moral početi strašne nezakonite transakcije, da sem jim vsaj denar za malico lahko izplačal.
30. januar 2008 ob 15:24
katarina pravi:
duko: verjemi, da bi najprej odleteli tisti, ki so dobili podjetja za sanirat, pa so jih porinili v stečaj.
velika razlika je med direktorjem, ki je tudi lastnik podjetja in direktorjem, ki ni lastnik podjetja.
uganeš, kateri se bolj trudi, da podjetje dela?
1tastar: ti si bil lastnik, če prav zastopim, in ti je bilo v interesu obdržat firmo pri življenju. kaj pa, če ne bi bil lastnik in bi lahko šel v drugo firmo, ko so tej zablokirali račun? in bi ob odhodu dobil še odpravnino?
bi šel, a ne.
30. januar 2008 ob 15:32
1danica pravi:
Čisto prav se mi zdi, da direktor dobi velik kos kolača, ko podjetju gre dobro,
konec koncev mora voditi podjetje, kar zahteva velike organizacijske sposobnosti, prinaša pa tudi veliko odgovornost.
Odgovornost pa pomeni to, da odgovarja za napake, ki podjetju škodijo. Tudi v tem primeru bi se vsekakor moralo nekaj zgoditi. Če te odgovornosti ne sprejema, tudi ne bi smela biti nagrajena.
Da pa proizvodna firma lahko posluje brez delavcev ali brez vodstva, to pa najž veste, da ne drži.
30. januar 2008 ob 16:29
Sonic Angel pravi:
Glej ne vem kaj ti ni jasno:
1. Posreduj nam OBJEKTIVNE dokaze o nehigienskem poslovanju Krumperščaka v prejšnih podjetjih.
2. Če ti prideš v zjebano firmo ne morš nardit čudeža ampak samo upnike odplačuješ, prodajaš zemljišča, itd.
3. CEO mora vedno imeti nekaj večjo plačo, ker je on odgovoren za delo, ker ponavadi dela cel dan, ne hodi na dopust, nima privatnega življenje…
4. (se nadaljuje)
30. januar 2008 ob 17:08
Vanja pravi:
oh ubogi direktorji, najbolje, da uvezejo delavce iz Moldavije, ti bodo elali za 200 evrov, pa še tiho bodo.
30. januar 2008 ob 17:26
Sonic Angel pravi:
Vanja
Pripelji slovenske delavce na socialkah na pobiranje: hmelja, jabolk…. Ni jih dost:)
30. januar 2008 ob 17:33
1danica pravi:
Sonic Angel: (CEO mora vedno imeti nekaj večjo plačo, ker je on odgovoren za delo, ker ponavadi dela cel dan, ne hodi na dopust, nima privatnega življenje…),
Eno naj bi držalo, ko drži tudi drugo. Vedno pa ni tako. Če se nagrajuje odgovornost, mora ta najprej obstajati.
Nekateri direktorji so taki, kot pišeš, drugi pa ne. Problem je v tem, da to ni razvidno tudi iz njihovih nagrad.
30. januar 2008 ob 17:36
blitz pravi:
katarina, o tem v Nemčiji res razpravljajo a doslej ni bilo nič iz tega. Govorijo tudi o primernih plačah, a to prepuščajo trgu. Veliko je neokusnih zaslužkov, veliko je pa tudi izjemnih uspehov. Direktor pač je najpomembnejša oseba v firmi.
V nemčiji je trenutno največja zvezda Wendelin Wiedeking, direktor Porscheja. CEO (glavni) je postal leta 1993, firma je bila takrat vredna 300 mio evrov in je bila tik pred razsulom. Lastnik, družina Porsche mu je v pogodbi ponudila letno nagrado v višini 0,9% dobička, ki ga takrat ni bilo. Danes je Porsche vreden 25 milijard evrov, vsak zaposlen je lani dobil poleg običajnih izplačil in uspešnosti še dodatnih 4000 evrov nagrade. Dobiček je lani znašal 5,9 milijard evrov, zato je Wiedeking dobil 60 milijonov plače. Vsekakor zasluženo. Ali pa je preveč?
O Kumperščaku ne vem nič, razen da je hodil eno leto za mano na gimnazijo. To sem našel na netu, seveda pa mulcev, mlajših od sebe nismo poznali. Ker pa se mi zdi zanimivo, da je že na čelu pete firme, me zanima, katere so bile ostale štiri. Vem za Beti, ki kolikor vem, ni šla v stečaj, temveč si je opomogla. Pa za Delozo, ki jo res pokopal. Kje pa je še delal?
30. januar 2008 ob 18:56
bin pravi:
Managerji – direktorji, podjetij v čisto zasebni lasti, so delavci, tako kot tisti za strojem!
Slabo upravljanje pomeni izgubo službe in s tem plače. Pa še slabe reference bo dobil, za naslednje zaposlitve. Taki ponavadi tudi niso tako “visoki” in nedostopni.
Vodilni v podjetjih, ki so še v večinski državni lasti, ali v lasti raznih delniških družb, kjer se nikoli ne ve, koliko ima kdo deleža, (krožno sklicevanje!) pa so navadni služabniki politike! Odvisni so od igric višjih krogov. Preko njih se prelije ogromno kapitala iz proračuna v žepe “pooblaščenih”. Zastonj se “troštamo”, da bo kdaj bolje. Tudi na zahodu, predvsem malo južneje, ni nič drugače.
Oprosti, katarina, da sem se vsilil v tvoje samogovore, toda tokrat bi ti rad pritrdil. Da, prav bi bilo, da bi vodstva neuspešnih podjetij kaznovali. Ne samo direktorje, tudi člane UO, ki veselo molzejo denar napol crknjene krave. Vendar se bojim, da ne bo nič iz tega.
30. januar 2008 ob 21:43
webmaher pravi:
bin lepo si napisal…blitz bi si želeli takih direktorjev v Sloveniji…
1. februar 2008 ob 14:30
Vanja pravi:
Sonic Angel, seveda, da jih ni, če je pa plačilo za kanček večje od sociale in delovni pogoji nevzdržni.
Da bi garala za denar od katerega potem niti skromno preživeti ne morem, hvala lepa, se pa raje izučim za vlamljanje v avtomobile.
1. februar 2008 ob 16:19