Nepremičninski trg – narobe svet ali kruta resničnost
Včeraj sem si po dolgem in počez pogledala internetno stran nepremicnine.net in vso njihovo ponudbo. Priznam, tisti debil od lastnika mojega nesojenega vikenda, me je lepo, nežno in skoraj brez bolečin nategnil in ker sem odločena, da hočem vikend – hišo imet in ker imam zdaj v neki banki veze in možnost dobit kredit, zaradi katerega se mi čez nekaj let ne bo potrebno obesit, sem včeraj iskala drug vikend – hišo. Med pregledovanjem nepremičninskega trga sem odkrila kar nekaj zanimivosti.
Zadnjih nekaj dni se na različnih blogih debata suče okoli upokojencev, ki da imajo velike nepremičnine, prostrane gradove, zgrajene skoraj zastonj in da so pač nesramni in nespametni in preveč navezani na svojo nepremičnino, da bi jo prodali, se preselili v manjše stanovanje in tistim, ki potrebujejo večej domovanje, ponudili v nakup svoje prostorne vile. Samo po sebi umevno je, da bi se morali preseliti v cenejše bivališče, da bi jim nekaj denarja ostalo od prodaje in s tem denarjem bi krpali vsakomesečni manjko pri pokojnini. 
Ja, človeški um je neverjeten in takih razmišljanj je vse preveč, nihče od teh “samozvanih možganskih trustov” pa ni toliko, da bi vsaj pogledal koliko stanejo nepremišnine in razmislil ali je tako površno razmišljanje vredno njegovih zlatih možganov.
Dovolite meni, da to težko in zapleteno delo opravim namesto vas:
- recimo, da upokojenec proda stanovanje v Črnučah, dvosobno, zgrajeno leta 1976, 3/10 in zanj dobi 146.500 eur. Kam naj se preseli? Recimo …
- preseli se lahko v enosobno stanovanje na Rakek, adaptirano leta 2003, pritlično in zanj odšteje 53.000 eur.
- ostane mu 93.500 eur, ki jih bo najverjetneje dal svojim otrokom ali vnukom, izgubi pa vso socialno mrežo – prijatelje, znance, prostor, ki mu je domač in v katerem je najverjetneje preživel vsaj 40 let svojega življenja.
- kaj torej pridobi s selitvijo? Pridobi nič, izgubi pa veliko.
Na drugi strani: kdo bo kupil njegovo stanovanje, vredno 146.500 eur? Mlada družina? Dvomim. Bogataš? Dvomim. Nekdo, ki so mu starši in stari starši dali nekaj denarja, pa kredit je vzel, pa še kaj? Recimo tak, ja. Ampak da bo tak kupil stanovanje morata biti izpolnjen vsaj en od teh pogojev:
stari starši so umrli in so zapustili denar
starši so prihranili denar in ga dali otroku
nekdo od zgoraj naštetih je prodal svojo nepremičnino, se vselil v manjšo in dal preostanek denarja otroku
S tem krogom torej pridobi samo tisti zadnji, pa prav nihče drug, upokojenci pa sploh nič.
Gremo dalje. Kupiti stanovanje v bloku ali hišo? Kot smo zgoraj videli je 2-sobno stanovanje v Črnučah 146.500 eur, hiša na Vrhniki, zgrajena leta 1997 pa – in tole je najbrž prej izjema kot pravilo, pa 160.000 eur. Hmmmm … dilema je velika v tem primeru. Drugače pa so hiše v lubljnski kotlini z vsemi priključki in ne prestare tam okrog 200.000 eur.
_________________________________
Na hitro sem izračunala kredit, ki bi ga potrebovala za stanovanje, vredno kakih 110.000 eur. Plačo imam 1000 eur, želim dobiti 110.000 eur. Stroški kredita so 5% vrednosti – tj. 6.000 eur, torej moram vzeti kredit v višini 116.000 eur. Za ta kredit bom plačala npr. 10% obresti – EOM, kar znese na 11.600 eur. Dejansko bom odplačala torej 127.600 eur (torej 17.600 eur preplačila). In koliko časa ga bom glede na svojo plačo odplačevala …
Glede na to, da mi lahko obremenijo samo 1/3 plače in je to 333 eur, bom kredit odplačevala 32 let.
1. Ta doba je strašno dolga in jaz nimam prav nobenega zagotovila, da bom imela toliko let tako visoko plačo, službo oz. d abom toliko let sposobna delati.
2. Kupila sem šele gole stene, kje je še vsa oprema.
3. Za ta kredit lahko kupim enosobno stanovanje v ljubljanski kotlini – pa ne novogradnjo, ali pa hišo nekje daleč stran.
Ampak takega kredita mi itak ne bi dali, ker moram imet za nakup stanovanja polog v gotovini in še preostanek kupnine, zato niti sanjala nisem o kakšnem takem nakupu. Hmmm … kaj mi torej še preostane?
Če bi moji starši prodali hišo, bi vsaka sestra … to je brez zveze razmišljat. Že vse življenje živita v ljubljanski kotlini in se niti po pomoti ne bi preselila v Prekmurje samo zato, da bi nam trem dala recimo da po 15.000 eur (mimogrede, kaj bi s temi 15.000 lahko naredile? Jaz sem edina zaposlena za nedoločen čas, onidve ne, torej … nima smisla.). Da bi se me preselile v njuno hišo … nimamo denarja za adaptacijo hiše, pa tudi … smo raje podnajemnice. Je pa teoretična možnost, jasno. (Lahko pa bi starša prej umrla, ampak to pa je že bogokletna misel. – Pa najbližja tisti, ki jo mnogi želijo upokojencem.).
________________________________
Vsakdo ima rad nekaj svojega. Priznam, do lanske pomladi si sama nisem želela česa takega. Mi je jasno, da plače take nimam (še 1000 eur neto plače nimam, ampak je to plača z vsemi dodatki), zato si kaj več kot najemnega stanovanja ne morem privoščiti. poleg tega je najem velikega kredita za starša enostarševske družine – moje mnenje – večji riziko kot kredit za dvostarševsko družino. Hmmm …
Jaz sem se odločila, da hočem hišo tam, kjer je najceneje (in kjer je, na žalost, najmanj možnosti za službo in dobro plačo, čeprav ni nemogoče). Torej … V Prekmurju. Samo tam, pa sem pregledala ves portal in vse nepremičninske agencije, so hiše najcenejše – resda stare 100+ let, brez ali vode ali elektrike, telefona in kanalizacije, je pa vendarle hiša in okoli nje je zemlja.
Moja kalkulacija je popolna. Nepremičnina, ne vredna več kot 30.000 eur, kredit, ne večji od 280 eur, doba odplačevanja okoli 20 let in razdalja tako velika, da se bo treba odločit kje bomo živeli, tukaj ali tam.
__________________________________
Če upokojenec proda svojo nepremičnino, pomaga svojim zanamcem, sebi ne.
Če mlad kupi nepremičnino, se obesi s kreditom za pol življenja in ga odplača, ko gre v penzijo (takrat pa ga lahko proda in pomaga otrokom ali vnukom).
Če ne kupiš nepremičnine, si vse življenje podnajemnik z veliko ali majhno najemnino in brez občutka, da je to, v čemer živiš, tvoje (da si na svojem).
Neradi se selimo iz domačega kraja, muka se nam je že vozit vsak dan eno uro daleč v službo. Ko pa naredimo kalkulacije in pregledamo nepremičninski trg, svoje finančne sposobnosti in tveganja, pa na koncu ugotovimo. da si lahko kupimo le 100 let staro hišo štiri ure daleč od službe. Ja, ampak zemlja je le zemlja.
P.S.: veliko upokojencev živi tudi na podeželju, tudi zelo daleč od Ljubljane in njihove nepremičnine niti slučajno ne dosegajo takih cen (ali polovice cene) kot v ljubljanski kotlini. Če bodo tisti prodali svoje nepremičnine … kam bodo šli živet? V Bosno ali Romunijo ali Bolgarijo, kjer je pač cenejše bivanje, da bi jim ostalo vsaj nekaj za življenje. To pa ni smiselno, a ne.
Hotimir pravi:
Ni kaj. Dobra analiza realnega stanja.
22. januar 2008 ob 22:30
JBT pravi:
… in služba je le služba. Zemljo prej ali slej itak dobiš!
(kad ti grobar preko riti, zadnju grudu zemlje hiti).
22. januar 2008 ob 22:37
Dajana pravi:
Poglej to: http://www.drugisvet.com/news/zgodba_leta.html
Lahko daš tisto tvojo raziskavo o Lidlu ali o gradbeništvu ali… karkoli.
23. januar 2008 ob 01:03
katarina pravi:
dajana, pa kje si ti? kaj se je zgodilo s tvojim blogom?
23. januar 2008 ob 08:03
simon79 pravi:
Se strinjam da vsi nimajo te možnosti, da bi prodali svojo nepremičnino, kupili kaj manjšega in z ostankom brezskrbno živeli.
Ampak tisti, o katerih je govora, nimajo dvosobnih stanovanj v Črnučah. Tisti imajo hiše, ki so jih v prejšnjih časih sami gradili, ker je bilo to ceneje kot kupiti stanovanje. Ko je skoraj vsak lahko prišel do svoje hiše, tudi v Ljubljani. Zdaj pa te hiše samevajo in v dvonadstropni hiši stanuje starejši par ali pa celo samo ena oseba. Poznam več takih primerov, tako da je težko reči, da so taki pa res redki. Taki bi z lahkoto prodali svojo nepremičnino (v Ljubljani) za več, kot bodo v življenju kadarkoli potrebovali in bi si s tem omogočili več kot lagodno življenje v starejših letih.
Sem pa tudi sam gledal nepremičninske oglase, pa me je zelo hitro popadla jeza: http://simon79.blog.siol.net/2008/01/15/gradbinci-v-ljubljani/
23. januar 2008 ob 09:52
1tastar pravi:
Pa še prekleto hitro bi moral prodati svojo bajto.
Prisežem, da bodo cene nepremičnin najkasneje v dveh letih padle še bolj katastrofalno kot včeraj in predvčerajšnjim delnice.
23. januar 2008 ob 09:56
Dajana pravi:
Moj blog je izginil, ker smo pozabili plačat račun.:( Zdaj pa se selim na “domenco”, ki me bo sponzorirala.
23. januar 2008 ob 13:37
katarina pravi:
mene bi tut lahko, glede na to, da poznam direktorja osebno. mater …
23. januar 2008 ob 19:02
webmaher pravi:
Katka tebe lahko jaz osebno…me boš imela na dohvat ruke…cena prava sitnica…en kofe na mesec alpa tarok do jutranjih ur…
23. januar 2008 ob 20:41
Igor pravi:
Mal še premisli pred nakupom pocen hiše nekje “bogu-iza-nogu” nekje v P.M. Kaj pridobiš in kaj izgubiš. Pridobiš stare stene…izgubiš pa vso socialno mrežo – prijatelje, znance, prostor, še kar v redu službo…še največ pa izgubiti tvoji tamali…verjemi! Ljubljana je zakon za mlade…ostalo je bolj tko-tko…iz lasnih izkušenj.
23. januar 2008 ob 21:48
Igor pravi:
Aja…kaj se je pa zgodil pa s tvojim vikendom v Halozah!???
23. januar 2008 ob 21:49
Franz pravi:
citiram:
Na hitro sem izračunala kredit, ki bi ga potrebovala za stanovanje, vredno kakih 110.000 eur. Plačo imam 1000 eur, želim dobiti 110.000 eur. Stroški kredita so 5% vrednosti – tj. 6.000 eur, torej moram vzeti kredit v višini 116.000 eur. Za ta kredit bom plačala npr. 10% obresti – EOM, kar znese na 11.600 eur. Dejansko bom odplačala torej 127.600 eur (torej 17.600 eur preplačila). In koliko časa ga bom glede na svojo plačo odplačevala …
Glede na to, da mi lahko obremenijo samo 1/3 plače in je to 333 eur, bom kredit odplačevala 32 let.
—————————————–
Katarina, a se malo hecaš…
130.000 € kredita
360 mesecev
7,47 EOM
885 € mesečni obrok
30 X 885 = 320.000 €
Za 333 € mesečno dobiš 50.000 € kredita z odplačilno dobo 30 let.
—————————————-
23. januar 2008 ob 22:42
katarina pravi:
igor: kupila bom – in zdaj je to že uradno, ker sem včeraj podpisala paprije – razen če se kak kmet javi v tem 1 mesecu, kar visi prodaja na oglasni deski, 100 + let staro hišo, ker se ji res nima več kaj zgodit (novogradnej niti slučajno ne bi imela), bogu izza nogu blizu ormoža, na hribu, z 1500 zemlje okoli, vaški vodovod (torej zastonj voda), zraven plužene asfaltirane ceste in komaj čakam, da jo še mam spedenam. ima še enrkat več prostora kot moje stanovanje v kranju in sploh ne vem kaj bom z njim.
za tamali pa … ej, če bosta prijavljeni v ormožu in bosta v ljubljani študirali, bosta kandidirali za sobo v dijaškem oz. študentskem domu, a ne. 
sicer pa nimata samo mene. njun oče živi blizu kranja, sta dobrodošli k njemu (v resnici ravno ne ,no).
franc: izračunala sem na podlagi linka, ki je v besedi EOM.
24. januar 2008 ob 08:02
janja pravi:
mimgrede, sklanja se na rakekU
24. januar 2008 ob 17:18
katarina pravi:
na rakek lahko gre
na rakeku je bil
on se lahko preseli v stanovanje na rakek
on stanuje na rakeku.
bo? al pokličeva toporišiča?
24. januar 2008 ob 18:48