Starševstvo +

+ 7,3 stopinje Celzija in stanje razpuscenih misli in idej

Danes je tisti dan, ko moja tamala praznuje rojstni dan. Pa ni bilo tako kot prejsnja leta. Sploh ne. Po eni strani je bilo super, ker smo tukaj gor med ljudmi, ki nas imajo radi in ki so nas nadvse lepo sprejeli, po drugi strani pa … niti en od tistih, ki jih ima nadvse rada, ji ni voscil za rojstni dan. Nobena teta, babica, dedek, se celo oceta je sama spomnila na svoj rojstni dan. Ja, lahko zamahne z roko in gre dalje. Pa zal ni tako preprosto. Boli.

Tukaj je, kot je ze Rabarbara povedala v enem od prejsnjih komentarjev, depresivno vreme. Prav res za se ubit. In baje je tako zato, ker je pretoplo. Ko pade temperatura pod niclo se zjasni in postane soncno, prej pa … No, tukaj je danes 7,3 stopinj plusa, kar pomeni, da je oblacno, turobno, piha in na momente prsi … clovek sploh ne ve, kaj bi pocel sam s sabo. Se dobro, da je dom opremljen v zivahnih barvah, sicer bi kar … spali.

Moj ljubi me pogresa. Zaliva roze in hodi k meni spat in, predvidevam, misli name. Vem, ce bi bil tu, bi mi bilo toplo, kot da name sije sonce, toda … nisem vec sigurna, za koga je bila moja odlocitev vecja, ali sploh, kazen, zame ali zanj. On tam, jaz tu … no ja, nisem sla za vedno.
__________________________________

Ce sem cisto iskrena moram priznati, da je moja glava popolnoma prazna. Naj se se tako trudim, ne spravim skupaj nobene misli, daljse od nekaj stavkov. Berem knjigo Prva oseba mnozine, hodim okoli in obcudujem hise, ki so grajene v pritlicje in max mansardo, vse lesene in raznih barv, nikjer zaves na oknih, da o roletah ne govorim. Ne morem verjeti, da je vse tako cisto, spedenano, popredalckano in da smo bile danes v centru mesta najbolj glasne …. me, torej 4 otroci in jaz, pa kasneje 4 otroci in jaz in bratova zena. Vse je tako tiho, urejeno, v banki vzames stevilko in se postavis v vrsto, enako je pri delikatesi v trgovini. Nikjer glasbe, glasnega pogovora, se psi ne lajajo. In to vreme, ki tolce dol in ne dovoli svetlobi, da prodre skozi oblake, pa ta sivina in mir in tisina … A lahko ne, prosim, a lahko ne.

Kako naj clovek v tem ozracju sploh spravi skupaj kaksen stavek, kaksno daljso in globoko misel?? Lahko se pa ubijem, seveda.     Ampak to ne bo produktivno.     O majko moja … kako ljudje tukaj prezivijo. Ali … ali pa je prav to ozracje, kombinacija vseh teh elementov, idealno za ustvarjanje hipnoze in takega obnasanja … mirnega, skuliranega, kr neki, skratka. V takem jaz definitivno ne bi mogla ziveti, ga ni denarja.

Uf, tole je prav mentalno ubijajoce. Pa toliko sem imela za povedat, toliko stvari vidim, toliko se mi v bistvu dogaja, pa … kot da se misli ne morejo zgostit, ne najdem zacetka in ne znam koncati. Imam namrec obcutek, kot da je moj energijski ventil zamasen, kot da se v meni nabira energija, ki ne more ven. In ki je do sedaj tako lepo tekla ven skozi pisanje. Joj, pa kaj se to dogaja z mano …

Torej … preziveli smo rojstni dan; spoznala sem nekaj Slovencev, ki zivijo tukaj ze 40+ let; na lastne oci sem se prepricala, kaj pomenijo razprodaje po svedsko (ko je majica se na razprodaji 40 eur, taka ista pa pri nas v redni prodaji stane 20 eur); z bratom sva obujala spomien na svoja otrostva in se pogovarjala o ocetu (joj, kako tega ne maram); mislila sem na svojo polovico tam dol in bila izredno vesela, ko sem slisala njegov glas.

Ura je 22.11 in cas je, da se spravim spat. In mlet … in gostit in iskati zacetek in skvackati konec. Saj bo, saj mora bit. Tukaj bom se 5 dni in ce se ne “spravim k sebi” me bo razneslo.

Št. komentarjev: 11

1. webmaher pravi:

   hudooo, saj bo bolje…zdej šele zastopim skakalce ko gredo gor za 14 dni in pravjo da je to za znort…ajde Katka spočij se pol boš pa jutri ko prerojena

   28. december 2007 ob 22:20

2. katarina pravi:

   nic ne bom. bo oblacno se tri dni. ravno prav, za si prerezat zile.

   28. december 2007 ob 22:23

3. webmaher pravi:

   a dej no lejo, pismo a so ti vso energijo Skandinavc pobral in to tebi…pa ne daš se ti kr tko no porka duš

   28. december 2007 ob 22:27

4. Dajana pravi:

   Katarina, kaj je problem? Da so tako mirni? Da je tako čisto? Zaradi vremena? Pogrešaš Balkan, ane?

   28. december 2007 ob 22:31

5. webmaher pravi:

   Dajana, dej Vlatko prosi naj katkimal energije pošlje…naj jo Švedi spoznajo v pravi luči

   28. december 2007 ob 22:37

6. minnie pravi:

   Verjetno je res problem vreme. Jaz sem bila tam poleti in mi je bila ta urejenost hudo všeč. Tako, sproščujoče. Nihče ne hiti, se vriva, se dere. Prava nirvana. Se mi zdi, da te v takem okolju zlepa ne vrže nakj iz tira

   28. december 2007 ob 23:22

7. pepika55 pravi:

   jaz sem bila na Švedskem jeseni, bilo je sončno in super! Verjamem da je tako vreme depresivno.
   Knjiga je pa super! sem že brala.

   29. december 2007 ob 08:59

8. 1tastar pravi:

   “Naj se se tako trudim, ne spravim skupaj nobene misli, daljse od nekaj stavkov.”

   Potem pa se ji odpre in piše, piše … da sploh nimam časa vse prebrat.

   Seveda so na Švedskem noči takoooo dolge. Če hoče tako, kot tukaj cel večer pisati, ima tam na razpolago kar 10 ur!

   29. december 2007 ob 09:16

9. rabarbara pravi:

   Vem, da je vreme zdaj tam depresivno,
   ampak kot si sama zapisala ne boš tam
   za vedno. Še malo pa boš spet pri nas,
   kjer pa je danes tudi oblačno, vsaj na
   našem koncu. Pozabi na vreme in uživaj.
   Uživaj v drugačnosti. In v družbi tistih, ki so te, tako praviš, lepo
   sprejeli.

   29. december 2007 ob 09:23

10. duko pravi:

    Kako ljudje tu preživijo? Delajo!

    29. december 2007 ob 21:24

11. Molen pravi:

    Jaz bi se takoj gor preselil.

    30. december 2007 ob 15:12