“Ti sploh ne veš, kaj zamujaš …”
… mi je rekla prijateljica, ko sem ji odvrnila, da v savni še nisem bila in da me ne zanima. Da sem neumna, da je to super stvar, je rekla, da se človek prešvica in je čisto nov, ko pride ven. Lepo, sem ji odvrnila, vendar me ne zanima. Oh, je zavzdihnila, ti sploh ne veš, kaj zamujaš. Noup, res ne vem.
Ne hodim v hribe. Pa mi govorijo hribolazci, da ne vem, kaj zamujam. Da kako lepo je zgoraj, pa kako se eni vsak dan odpravijo na Jošta podpisat v knjigo in da ne vem kaj zamujam, ker ne hodim v hribe. Noup, res ne vem.
Ne hodim v Gledališče, ne v Opero, ne na koncerte. V prva dva ne hodim zato, ker sama pač ne bom šla in me očitno nič takega ne vleeč tja, da bi pa res morala it, na koncerte pa zato, ker ne vidim nič fantastičnega v množici poslušalcev. Ja vem, da sploh ne vem, kaj zamujam. V Gledališču je vendar tako oh in sploh, pa opera v živo je tudi fantastičen dogodek in Gibonni je tudi enkraten, če ga poslušaš v živo. No, jaz ne vem, me ne zanima, res ne. In posledično tudi ne vem kaj zamujam.
Ne sončim se. Tudi kopam se ne. Že leta ne. In me niti ne mika. Če bi me, bi vzela kopalke (če jih še imam) in šla na plažo ali na bazen ali pa na verando in se sončila. Pa se ne. In spet ne vem, kaj zamujam.
Pa kako krasni so jutranji sprehodi in kako dobro dene jutranja telovadba, pa tek je tako sproščujejoča zadeva in zakaj ne prakticiram joge …. Kaj vse zamujam … in kako žal mi bo …
_____________________________________
Ok, zdaj pa zares. Kaj zamujam? Resno, KAJ ZAMUJAM? In KDAJ MI BO ŽAL?
Ja, ta stavek mi gre resno na živce. Pravzaprav ogroža funkcioniranje mojih jeter (ker mi gre tudi na jetra), ker pa me z njim obmetavajo sistematično (torej vsaj enkrat na teden), lahko ogrozi delovanje mojih možganov. In moje psihično počutje, ker se bom čez nekaj mesecev začela resno spraševat KAJ ZAMUJAM??? KAJ ZAMUJAM??? KAJ ZAMUJAM??? To bo eho, ki bo potoval skozi moje možganske celice. (mogoče bom pa še res potrebovala psihologa, psihiatra)
Pa da se otresem potencialnega obolenja živcev, možganov in jeter, bom tukaj in enkrat za vselej povedala vsem tistim, ki so tako zelo prepričani, da jaz ful zamujam, da NE ZAMUJAM NIČESAR. N I Č E S A R
Kako naj nekaj zamujam, če pa sploh ne vem, kako tisto, kar naj bi zamujala, izgleda/poteka/ se občuti? Kako naj zamujam izlete v gore, saj vendar gore nikamor ne gredo, pa savna tudi ne, pa sproščujoč tek tudi ne. Kako naj zamujam zajtrke in koncerte, če pa ne maram ne zajtrkovati in ne hoditi na koncerte. In to, da tega ne maram, ni od včeraj, temveč sem nekoč najbrž imela obdobje, ko sem se zato, ker so pisarili povsod o tem kako zdravo je zajtrkovati, prav res zjutraj trudila in jedla in bila potem ves dan napihnjena kot žaba in najbrž sem šla tudi že na kakšen koncert, da sem potem zaključila, da koncerti res niso zame in da prav nič ne zamujam, ker ne hodim nanje.
Podobno je z izleti v hribe, ki so mi v tej fazi življenja zadnja pomisel, pa savnanje … zakaj že? Ej, ne morem zamujat nečesa, česar nočem doživljati. In obratno, ne morem zamujati nečesa, kar preživljam.
Kako naj zamujam poležavanje na soncu, če pa na soncu ne porjavim, ker nimam takega tipa kože, niti mi sončenje ne paše. V morju pa se tudi ne maram kopati, ker … kaj pa vem … mi pač morska voda ni. Kaj potem zamujam? Ne sišim dobro. KAJ??
Torej … ne morem zamujati nečesa, česar nočem doživeti. Če je nekomu savnanje fantastično, drugemu ni. In če drugi uživa v branju knjig, prvi ne. In kaj? Bo koga zaradi tega konec? Moramo vsi vse poskusiti ali se pač odločamo po svoji volji, kaj bomo doživeli in kaj ne.
Vi sploh ne veste, kaj zamujate, ker ne pišete bloga in tisti ki ga, sploh ne veste kaj zamujate, ker pišete blog. Še žal vam bo, ker ne veste. - kakšna nebuloza!!!
vasija pravi:
kok lepa kmecka deklinca na sliki… pa lih ucer sme na RTLu gledal Kmet isce zeno …
30. oktober 2007 ob 20:46
katarina pravi:
čist taprava kmetica, res. z vilami znam dobro mahat, te mimogrede nabodem.
kar se pa tiče molže … pa do sedaj obvladam samo eno vime. 
ampak to za čisto petko, bojda.
30. oktober 2007 ob 20:48
Darja pravi:
Vsak ima svoje veslje… Je pa res, da če ne poskusiš ne veš. Tudi jaz sem mislila, da ničesar ne zamujam, če ne hodim v savno, pa če ne maram sončenja. Ampak, pač poskusim. In če mi ni všeč, naslednjič ne bom…
Kakor komu prav…
30. oktober 2007 ob 21:03
janez pravi:
Vidim,da živiš v naravi in z naravo, to je največ vredno, tisti kateri skočijo v naravo samo za kakšno urico ali za konec tedna ne vedo, da narava lahko človeka čisti zapolni in človek ne rabi še kaj drugega in da je računalnik pa branje in pisanje in delo oz kmetovanje,razno drugo delo npr. molža čeprav samo na eno vime čisto dovolj,mogoče se boš pa čez kakšna leta premislila,ko se boš molže naveličala al pa tudi ne,si pa zeelo zanimiva za branje in velikokrat kliknem na tebe.
30. oktober 2007 ob 21:41
vasija pravi:
@katarina: neb to z nabadanjem pustila raje men?
ti pa lahk med tem komot se z vimo igras 
30. oktober 2007 ob 21:46
1tastar pravi:
Jaz tudi še nisem bil v savni. Sem rajši zdrav!
31. oktober 2007 ob 12:33
radovednez pravi:
A si ti mal živčna?
Priporočam jogo. Moraš poskusit.
31. oktober 2007 ob 20:32
katarina pravi:
31. oktober 2007 ob 20:34
saso pravi:
Ej kolk ti zamujaš ko…
SVAKA ČAST KOLK SI TO DOBRO NAPISALA!!!
Sej ne boš jezna ko bom tole tvoje
prodajal kot mojo raziskavo:)
ob kakšni priložnosti častim pivo
za krajo avtorskih pravic
2. november 2007 ob 14:44