Od kod otrokom “sovraštvo in prezir” do učiteljev
Prav zanimivo se mi zdi opazovanje naraščajočega “sovraštva” do učiteljev pri svojih hčerah.
V osnovno šolo sta obe moji hčeri stopili s strahospoštovanjem. Učiteljica je bila boginja. Če je rekla, da se mora hči postavit na tepalnice, se je le-ta do nezavesti metala z glavo ob tla. Prvih nekaj let smo zato imeli “strašne borbe”zaradi učiteljičinih zahtev.
“Mami, učiteljica je rekla, da moram it v kino gledat tisti film,” je tečkala hči. Naslednji dan bi naj šli gledat Garfilda, ki sta ga že gledali z očetom, pa še cd jima je prinesel domov. In sem, jasno, rekla, da ne. “Ampak mami, učiteljica bo huda. Je rekla, da moramo vsi v kino,” je bila že vsa solzna tamala.
“Ja in? Ti reci tvoji tovaršici, naj ti sama plača kino, ker si ta film že vsaj 125x gledala, ga znaš na pamet in jaz niti po pomoti ne bom plačevala kina za ta film. Če ji pa kaj ni jasno, pa naj pokliče mene, se bom jaz pomenila z njo.”
Tamala je to, jasno, povedala v šoli in ostala tisti dan doma. Taki pogovori so se potem ponavljalo vedno, kadar so šli gledat kakšen film, ki smo si ga skupaj že ogledali, ali ko so šli v Kekčevo deželo, v kateri sta bili tudi že vsaj 10x.
Dogajalo se je, da smo skupaj reševale kakšno nalogo in sem jima pokazala drug način računanja, reševanja določenega tipa naloge, pisanja spisa, pomnenja angleških besed, itd. Nemalokrat sta prišli domov žalostni ali jezni, češ, da nimam pojma, da učiteljica tega ne dovoli, da zahteva, da delajo po njenem načinu. Seveda sem penila. Da to pa ne, da morata poskusit več načinov in se sami odločit, kateri jima je bližji, da kaj se tovarišice grejo, da jima turijo točno določene načine reševanja nalog, da je to čist neumno in ne dovolim takega poneumljanja, itd.
Taki pogovori so se postopno nalagali in nalagali, bilo jih je vedno več, vedno večkrat sta kontrirali učiteljem in končno je ena izmed njiju rekla, da so učitelji bedni, da jih ima poln kufer, da si vedno zmišljujejo nekaj novega in da se jim sploh ne da dopovedat, da se da stvar rešit tudi drugače. Bomba je torej počila.
To se je zgodilo pred kakima dvema letoma. Zdaj sta v 7 in 8 razredu. Skoraj ne mine dan, da ne bi slišala kako je ta in ta učitelj beden, kako pretirava, kako ga ima poln kufer, kako bi ga najraje nekam poslala … Nekaterih učiteljev odkrito ne preneseta, z drugimi kao nekako shajata. O strahospoštovanju pa ….
Prišli sta iz ene skrajnosti v drugo. Žal pa to opažam tudi pri njunih vrstnikih. Vsi ti najstniki, ki so zdaj tik pred koncem osnovne šole, so vstopili vanjo s strahospoštovanjem, ki je bil takorekoč prirojen. Učitelje so spoštovali, se jih bali, jih kovali v zvezde, zdaj pa … Če bi misli ubijale, bi bili vsi učitelji mrtvi in to večkrat na dan. Zakaj??
Od kod to sovraštvo, prezir, togota, zasičenost, naveličanost? Zavedam se, da imam nekaj pri teh občutkih svojih hčera tudi jaz zraven. Če bi vedno stala za učiteljivimi zahtevami, jih podpirala ne glede na to kako neumne se mi zdijo njihove zahteve, bi jih mogoče dlje časa spoštovali. Ali pa tudi ne. Ne verjamem namreč, da se starši vseh najstnikov tako obnašajo do učiteljev, da vsi starši vzpodbujajo samostojno razmišljanje svojih otrok in jim stojijo ob strani, ko le-ti vztrajajo pri svojih načinih učenja.
Koliko imajo pri vzpodbujanju negativnih občutkov učitelji sami? Zakaj se oni obnašajo tako rigidno, zakaj oni ne vzpodbujajo lastnega razmišljanja otrok, zakaj jim ne dovolijo, da se dokažejo tam, kjer so res dobri in jih ne pohvalijo, ko pokažejo kaj novega?
Ne, niso vsi učitelji taki. Moj nesojen tast je izvrsten učitelj matematike in fizike, pa čeprav ima samo 155 cm v višino in borih 50 kg. Učenci ga imajo strašno radi in čeprav uči na eni od ljubljanskih osnovnih šol, učenci ne špricajo njegovih ur in so vsi pozitivni.
______________________________________
Pojdite enkrat v kakšno osnovno šolo in povprašajte otroka iz 1 – 3 razreda kaj si misli o svoji učiteljici. Isto vprašanje nato zastavite otroku iz 7-9 razreda. Osupljiva, žalostna in šokantna je razlika.
Dajana pravi:
Otroci ne razumejo besed. Ne razumejo snovi. Od začetka se s prvčki še trudijo, potem pa je vedno slabše. Odvisno seveda od učitelja. Jaz vsak večer berem Tamaučici in Tamaučku pravljice. Pazim na vsako besedo, da jo razumejo in tudi vprašam, če vse razumeta. In potem si mislim, kako delajo v vrtcu in šoli, ko kar nekaj berejo, otroci pa poleg skačejo in so hiperaktivni – to je od tega, ker NE RAZUMEJO snovi. Vidim na svoji najstarejši in njenih sošolcih. Isto. Tistega učitelja ali učiteljico, ki se potrudi, imajo radi, ostale pa sovražijo.
26. september 2007 ob 21:42
coprnca pravi:
Pogled v učni načrt in obseg znanj in še vse nerealnosti bi vama dal marsikateri odgovor… glede tega, da je vse bedno in vsi učitelji bedni – puberteta se pri zdajšnjih otrocih začne precej prej kot se je včasih in negativizem do vsega je precej pogost pojav…
26. september 2007 ob 21:52
katarina pravi:
coprnca: mislim, da učni načrt ni kriv za sovraštvo do učiteljev. mislim, da je nekaj v učiteljih, njihovem pristopu do otrok, dojemanju njihovih sposobnosti.
26. september 2007 ob 21:55
bin pravi:
Nekaj svojih “postov” o šoli in učiteljih si preberi katarina, pa se potem še enkrat vprašaj, zakaj otroci ne spoštujejo temveč prezirajo ali sovražijo učitelje. Pa nisi nikakršna izjema, bolj pravilo. Otroci pa “kopipejstajo odnos svojih vzgojiteljev do ljudi in zadolžitev v svojem okolju.
Koliko je tvoj odnos do učiteljev in šole nasploh “na mestu”, pa ni tema tega posta!
26. september 2007 ob 22:52
verbatim pravi:
Zakaj je sovraštvo? Ker danes vsaki starš misli, da je učitelj in vsak se spozna na vse. In otroku ves čas doma pravi, to ni tak, to ima učitelj narobe itd. in potem pač je takšno stanje kot je. Da pa so naši otroci že skoraj tako zabiti kot ameriški, je ravno posledica vsega tega. Zakaj bi se učitelj zajebaval oz. mučil (učitelji nimajo danes NOBENIH pravic), če pa mu lahko vsak starš reče kar mu hoče in mu soli pamet, kadar mu hoče? Tudi jaz bi vsem podelil najmanj dvojke, samo da bi imel mir pred starši.
27. september 2007 ob 02:39
katarina pravi:
bin: sem napisala v postu kakšen je moj odnos do učiteljev v osnovni šoli. če svoji hčeri pokažen trikotnik, s katerim z največjo lahkoto obrača mat. enačbe, pa ji učiteljica reče, da ga nesem uporabljati, kerjim ga ni ona pokazala … jap, najbrž bom rekla, da je ta učiteljica milo rečeno glupa, oz. prepotentna, superiorna, naduta. in seveda bo to slišala moja hči. moj odnos do takih učiteljev je res zelo slab, pa mislim, da nisme kriva samo jaz, ampak je krivda na obeh straneh.
viš, moj nesojen tast pa sploh nima takih problemov, ker je zelo dojemljiv za novoratije učencev. zelo ga zanima kaj svojega pogruntajo, rad se pogovarja o tem in jasno, nima problemov z avtoriteto. tudi moja hči ima dva, tri take učitelje, pri katerih se rada uči, pa niso popustljivi. žal pa je premalo takih učiteljev.
27. september 2007 ob 08:16
1tastar pravi:
V 7. in 8. razredu se učenci začnejo pripravljati na življenje. Začnejo čitati bloge, tam pa vidijo, da je moderno vsevprek udrihati po avtoritetah.
V gimnaziji pa bodo že začeli demonstrirati proti čemur koli, hoditi na fuzbal in se tepsti s policaji, v očeh drugih pa bodo veljali za najcool, če so bili vsaj petkrat aretirani.
27. september 2007 ob 09:19
katarina pravi:
1tastar: kolk otrok, misliš, bere bloge? če sklepam po svojih hčerah noben.
onidve ne bereta blogov.
ampak saj otrokom ni treba bret blogov, da vidijo, čutijo, vpijejo nezadovoljstvo odraslih do življenja, dela, vlade, itd. že če samo poslušajo pogovore odraslih, pa dnevnik pa kakšno trenje pogledajo, lahko dobijo občutek, da je vse v kur**, da je vse bed in da se je treba borit, bit lopov in komolčnik, če hočeš uspet.
27. september 2007 ob 09:38
webmaher pravi:
@1tastar tale svet je treba obrnit na glavo saj vidiš, da se je skvaril do podna…in kr mladi naj ga…mi “tastari” smo itak ene seronje
27. september 2007 ob 11:27
bin pravi:
Kaj praviš, katarina, o tem famoznem trikotniku, je koristen kadar koli, ali samo, ko že obvladamo sistem? Še drugače bom vprašal. Je sploh potrebno, da otroci znajo poštevanko do deset, na pamet? Saj se da vse izračunati, ali pa pogledati v priročnik. Vendar sem prepričan, da je poštevanka potrebna za kakršno koli reševanje matematičnih nalog. Tudi množenje ali deljenje bi “komot” opustili. Saj ima danes že vsakdo pri sebi “mobi”, na njem pa kalkulator. Si bo že izračunal, koliko mora plačati za tri kave, če stane ena 0,8EURa. Na žalost poznam več mlajših kolegov, ki morajo za tak izračun potegniti mobi iz žepa, ali pa verjeti natakarju. (v šoli so pridno tipkali po kalkulatorju, pod klopjo seveda.)
Prepričan sem, da bo “neka katarina” čez par let pisala na blogu, kako jih ta učiteljica ni nič naučila, saj se bo “obrtniško” obračanje formul s trikotnikom sesulo že v drugem letniku srednje šole. Bo treba razumeti, kaj se dogaja s formulami!
27. september 2007 ob 14:27
katarina pravi:
bin: predvidevam, da se hecaš. ker delam v gradbeništvu znam zelo zelo dobro računati in pretvarjati itd. ker je to tudi moje delo. in ne, za znanje trikotnika ni potrebno poznati sistem, treba je poznati pravila trikotnika.
in tudi moji hčeri ni treba znati na pamet vseh afriških držav, ker imamo za to … zemljevide, saj res. se mi pa zdi pomembno, da pozna zgodovino svojega naroda v nulo, ja. in da pozna pesnike in pisatelje pa ne po letnicah rojstva in smrti ampak po njihovih delih, po njihovem načinu pisanja. ja, to so zame balastni podatki, ki jih povsod najde. poštevanke pa ni med njimi.
27. september 2007 ob 14:58
1tastar pravi:
Katarina in webmaher.
Izgleda, da mularijo kar doma učita uporništva. Na sošolce se ne spravijo, ker bi jih fasali, nad učitelja si pa upajo, ker so zaščiteni pred nasiljem odraslih.
27. september 2007 ob 17:04
katarina pravi:
kaj se pa spravljajo na učitelje? jaz svoji dve učim argumentiranega zagovarjanja misli, načel, mnenj. in pa, seveda, pokončne drže in vztrajanje pri svojem vse dokelr nasprotna stran z argumenti ne dokaže, da je njena rešitev/mnenje/stališče upravičeno. uf, kako učeno sem tole povedala.
27. september 2007 ob 17:15
1tastar pravi:
Sposoben učitelj bi tvojima frkljama argumentirano dokazal, da ga lomita.
27. september 2007 ob 18:04
BiBa pravi:
Za učitelja je Bog njegov učni načrt in tvojega trikotnik pač ni v njem.
Se pa spominjam časov ko so učitelji bili (vsaj moji) vsi happy če je nekdo pokazal, da zna kaj več in to tudi razume. Sedaj učitelji pričakujejo (ne vsi, samo izjem je vedno manj), da bodo znali otroci točno to kar jim odpredavajo, razmišljali točno tako kot piše v učnem načrtu, pa ni pomembno če otrok določeno snov lažje razume s pomočjo kakšnega drugega pristopa….
Zakaj jim avtoriteta pada? Po moje ne zaradi blogov, ampak zaradi sistema, ki je UČITELJE spremenil v nekaj med CD playerjem in BOGOM…
BiBa
27. september 2007 ob 21:19
1tastar pravi:
Torej je treba učiteljem samo boga v sebi zatreti, pa bodo otrokom super. CD!
Pa ne bo dovolj, danes je super iPhone!
28. september 2007 ob 12:58
fittipaldi pravi:
Zakaj t.i. sovraštvo in prezir? Ker lahko!
Osnovnošolci so dandanes zaščiteni kot kočevski medvedi. Preden komu ne bo všeč moja izbira besed, naj se vpraša, kdaj je videl nazadnje koga z opominom, ukorom, biločem, kdaj je nazadnje bilo ocenjeno vedenje itd.
Učitelji imajo vedno manj pravic, vedno bolj se morajo držati učnega načrta, ki je bog i batina. Vedno manj je osebnih odnosov, proste presoje, vedno več pa birokracije in plastičnega diktiranja s strani ljudi, ki o stroki nimajo pojma.
In obratno.
Učiteljski kader je čedalje bolj nesposoben. Iz fakultet prihajajo neusposobljeni diplomanti. Na fakultetah se podaja bore malo praktičnega znanja. Zato pa je toliko bolj pomembna didaktika, fonetika in podoben nonsens.
28. september 2007 ob 21:49
Kat75 pravi:
@fittipaldi: Popolnoma se strinjam: ker lahko. Kot večina stvari v naši družbi – ker se lahko dogajajo, se dogajajo. Moja izkušnja je – ja, sem učiteljica, čeprav, hvala bogu, ne v OŠ – da se uvajajo reforme in reforme reform z enim in edinim namenom: da imajo uradniki na ministrstvu, zavodu in raznoraznih svetih kaj početi. In tako se mimogrede zgodi, da imamo prof. angleščine, ki ni prebral ene Shakespearove drame (primer iz moje generacije), mehanika, ki ne zna kolesa priviti, inštalaterja, ki ti pipo namontira tako, da se ne da odpreti. Vse našteto preverjeno in doživeto na lastni koži.
Zakaj? Odogovor je kot na dlani. Kot zdravstvo se tudi šolstvo prilagaja načelu plačevanja po glavi. Po domače povedano, dobimo toliko denarja, kolikor dijakov naredi. Če v takem sistemu poskušaš delati po principu, naj bi dijaki nekaj znali, si hitro izpostavljen pritisku tipa “Daj nehaj, al’ bomo vsi skupaj ostali brez službe”. No, ko recimo inštalater ne najde na zemljevidu Argentine, ni nič hudega, ko pa napelje cevi ‘šlampasto’, se pa vse neha.
Kot se včasih hecamo s kolegi, biti učitelj dandanašnji ni poklic, je diagnoza.
O potuhi in ščuvanju s strani staršev pa raje ne bi, ker dobim ošpice.
Dejstvo je, da je v vsaki generaciji kljub vsem reformam, pritiskom in dušenju z birokracijo še vedno 5% otrok, ki bodo delali vse, kot je treba takrat, ko je treba. Ampak dolgoročno ne moremo računati nanje. Žal.
Rada imam svoj poklic in svojo službo, želim si več podpore pri sistemu, vodstvu šole in starših. Je pa ni. Žal.
28. september 2007 ob 23:11
katarina pravi:
kat75: jaz stojim za stojim za učiteljem kadar ocenim, da ima prav. recimo: moja tamala je včeraj povedala, da je dobila že tri ustne opomine. zakaj? ker je dvakrat vračala sošolcu, ko ji je nagajal (najbrž ga je lovila ali udarila ali kaj vem kaj) in ker se smeji in ne neha s smehom. meni so to glupi razlogi za opomin. dam tamali čisto prav, da se brani, če ji kdo nagaja, ampak … ker vem, da s svojim smehom, ko enkrat začne, ne neha zlepa in gre še meni voda v kolen ko jo poslušam, sem ji rekla, naj umiri hormone, da ne bom res zaradi takih bedarij hodila v šolo. in da ima učiteljica prav, ker jo opozarja, da je pa jaz ne bom opozarjala, ampak jo bom čez rit. stara je 11 let in razume slovensko, torej pričakujem, da s svojim obnašanjem ne bo povzročala sivih las učiteljem ali motila pouk.
a je blo to u redu?
(in tamala je rekla: a to, a kr tepla me boš? jaz sem ji pa odvrnila: a se spomniš, kdaj sem te nazadnje? ne? no ,pol te pa moram mal, da se boš spet spomnila)
29. september 2007 ob 08:33
Kat75 pravi:
Koliko jih pa je v razredu?
Kot sem rekla, ne učim v OŠ in nimam pojma, kakšen je normativ. Mi je pa jasno, da se da marsikaj preslišat, spregledat, oziroma drugače odreagirat, če/ko otroka spoznaš in veš, kako funkcionira v različnih okoliščinah. To pa v oddelkih s po 32 dijaki enostavno ni mogoče. Tudi v zdajšnjem, najbolj ’skuliranem’ času šolskega leta (pa vseeno polnem administrativnih opravil, konferenc, seminarjev, roditeljskih…), se moram fino kontrolirat, da ne odreagiram prenagljeno.
Torej, z manjšimi oddelki in z malo manj prelaganja papirjev bi bilo vse lažje. Al’ sem pametna
29. september 2007 ob 09:15
Kat75 pravi:
Pa še enkrat @fittipaldi:
, točno dva nastopa in, če se ne motim, pet hospitacij…
Nisem ravno današnji diplomant, ampak ti lahko povem, da smo imeli od praktičnega usposabljanja za delo v ‘zverinjaku’, kot eni ljubkovalno kličejo delovno mesto
Ko potem zares stopiš v razred, traja eno leto, da sploh prideš k sebi
29. september 2007 ob 09:19
fittipaldi pravi:
@katarina: Trije ustni opomini so že tle okoli prava redkost. Za vsak opomin je treba narest skoraj že dizertacijo okoli njega. Sigurno kdo grozi z njim, a dvomim, da jih dejansko dokumentirajo. Sicer pa kdo se sekira, itak se brišejo na koncu leta.
@Kat75: Vidim, da se v nekaj 10 letih to ni spremenilo. Mama je namreč prav tako anglist in imam tako nekaj več vpogleda v situacijo.
Problem je pa tudi, da učiteljski poklic ni več paradni konj preteklih let. Včasih je bilo častno, če si učil. Sedaj je to nekaterim pod častjo (in podplačano, bi lahko dodal). Jaz osebno bi tudi recimo raje šel prevajat kot učit.
29. september 2007 ob 09:26
katarina pravi:
kat75: v razredu jih je od 20-22. torej 1/3 manj kot včasih. pa še vedno ne znese. ampak … kot sem zgoraj napisala, mojemu nesojenemu tastu pa je učenje užitek, pa je že star in majhen in s slabotnim glasom. njegovi učenci ga zelo spoštujejo.
ena od njegovih for je, da ko postanejo glasni on stiša predavanje in čisto potihem govori. naslednjo uro pa ravno to snov, ki so jo oni preglasili, sprašuje. to naredi vsako leto na začetku leta in ima potem čez vse leto mir v razredu. predava pa izredno zanimivo.
29. september 2007 ob 09:55
meglicm pravi:
Odgovor na tvoje vprašanje je nadvse enostaven :
“Ker imejo starše, podobne tebi”
To izjavo bom argumentiral popoldne ali proti večeru, ker sedajle res nimam časa, tako da,…. zvečer nadaljujem.
29. september 2007 ob 10:48
webmaher pravi:
@meglicm ne trosi neumnosti – če bi bili vsi taki kot je Katarina bi bilo v Sloveniji precej precej lepše za vse, za vse meglicm, kapiraš…
29. september 2007 ob 14:36
1tastar pravi:
Če je en mulc prepotenten in hiperaktiven, kot sem bil jaz, je ni vzgojne metode, razen če se sam enkrat ne osmodi.
29. september 2007 ob 15:19
meglicm pravi:
Pri tem prispevku me je najbolj zmotila ena stvar:
“”Ti reci tvoji tovaršici, naj ti sama plača kino, ker si ta film že vsaj 125x gledala, ga znaš na pamet in jaz niti po pomoti ne bom plačevala kina za ta film.”"
Če bo tvoja hčerka učiteljici to rekla na tako provokativen, nesramen način, kot jo glede na te besede učiš ti, bo učiteljica to razumela, kot zajebancijo. Dejstvo je (to spoznavam na lastnih izkušnjah), da učitelji vsako stvar vzamejo mnogo bolj resno, kot je bila v resnici mišljena. Lansko leto sem na kontrolno iz čiste zajebancije napisal 3 smejkote, profesorice pa so to vzele kot zajebancijo norčevanje in so iz tega naredili celo dramo.
Po mojem mnenju je bolj pomembno, kot da jo naučiš uporništva, to, da jo naučiš, da lepa beseda lepo mesto najde. Razloži ji, naj pač naslednjič profesorici na povsem prijazen način pove, da ne bo šla v kino, ne pa da govori to kar si zapisala ti.
Samo to me je zmotilo in samo zato komentar na tvoj post, kajti ne presenečajo me zgodbice o treh ukorih, če jo že mama uči, naj nekaj pove na tako napadalen, agresiven in nesramen način.
Če jo torej ti učiš takega odnosa do učiteljev in če ji ti praviš, naj na tako nesramen način nekaj razloži učiteljici, si mislim, da si v največji meri ti kriva za to, da tvoja hčer ne spoštuje profesorjev, mar ne?
Lep pozdrav pa brez zamere.
29. september 2007 ob 16:36
meglicm pravi:
@ Webmaher:
Glede na to, da nikoli nisem omenil nič povezanega s tem, kako lep bi bil svet če bi bile same Katarine na svetu je mislim da odgovor na tvoj komentar povsem nepotreben.
Glede na njeno pisanje in aroganten, nesramen pristop do skoraj vsega, pa lahko trdim, da je za “”sovraštvo in prezir do učiteljev “” njenih otrok kriva ona, kar sem že razložil
**** Še komentar iz mojega bloga :
Ne delam si reklame na Katarinin način, tako nizko pa res še nisem padel,
kar se tiste objave tiče sem pa v naglici namesto shrani pritisnil Objavi. Se opravičujem,je pa res, da se mi zdi zanimiva tema za razmišljanje in glede na to, da sem dijak bom pač napisal še par svojih izkušenj povezanih s to temo.
Se mi pa zdi, da starši pogosto nimajo realnega pogleda na tisto, kar se v šoli dogaja. (in podobno je po mojem mnenju tudi s to objavo)
Kar se obtožbe o reklami tiče, je pa malodane smešna ****
29. september 2007 ob 16:49
webmaher pravi:
@meglicm boš še mal žgancev pojedu pa zrastu pol boš pa tut ti drugače gledal na vse-starši pa itak nimajo pojma kaj se všoli dejansko dogaja-mojmu fotru se tut sanjalo ni-je delal 6 dni v tednu po 12 ur in več…
Napisal si na podlagi enega prebranega bloga in o Katarini nekaj sklepaš-ko boš prebral vsaj 3/4 in morda z njo spregovoril še kako besedo boš dobil čisto drugačno sliko…
ja tisto z reklamo sem mislil izključno zaradi tega ker si napisal samo nekaj besed in nič povedal…no zdaj mi je vse jasno
29. september 2007 ob 17:01
meglicm pravi:
Webmaher :
Res je, prehitro sem jo ocenil in to pri blogih niti ni tako redko, kajti človek pač ocenjuje le glede na prebrano, ne pa tudi videno. Besede pa včasih tudi zavajajo.
Zato res, brez zamere Katarina, le pokomentiral sem tvoje besede, ki so me kar malo začudile.
Verjetno bom res čez 10, 20 let drugače gledal na to in se bom smejal sam sebi, kako neumno sem razmišljal, ko sem “bil” mulc (torej zdaj).
LP
29. september 2007 ob 17:12
Kat75 pravi:
Samo še en komentar, pa sem nehala – je sonček preveč vabljiv in je treba nedeljo izkoristit!
@meglicm: Še kaj drugega ali samo 3 smejkote za tak halo? Meni pišejo, rišejo, tisti, ki jim je prelahko, napišejo še cel prosti spis zraven, tudi povezavo na blog sem dobila, pa ponudbo za zimske pnevmatike (pa ni bila preveč ugodna)
Samo parkrat, ko so bile gor neke primitivnosti, sem odreagirala na ostro, ker žaljivk in prostaškosti ne prenesem. Odkritosrčno provociranje brez zlobe zadaj večinoma ja
@katarina: No, z moje perspektive je stati za učiteljem že to, da mu starši povedo, kar si mislijo osebno, ne pa prek otrok. Ne mislim, da se morajo starši zmeraj in v vsem strinjati z mano, ampak, da mi pošiljajo otroka kot glasnika njihovih mnenj (kakršnih koli že), ne pelje nikamor razen k razpadu neke normalne komunikacije. Hawgh
@fittipaldi: Sem tudi že prevajala in še to počnem. Oboje je idealna kombinacija – si malo med ljudmi oziroma v šoli, pa malo sam s svojim računalnikom in v labirintu besed. Samo enega pa ne bi mogla početi, bi bil dolgčas!
30. september 2007 ob 10:57
Starševstvo + » Kemija in fizika učencem ne bi smela biti odvratna predmeta pravi:
[...] obravnavane snovi. Da pa celo tega ne vejo, kdo je Izak, omenijo pa njegov zakon – ki pa ga učiteljica ne razloži podrobneje, pa je, milo rečeno, učiteljeva [...]
12. januar 2008 ob 15:15