Demokracija …. ne, hvala!
Ljudje zahodne Evrope in severne Amerika (mislim na Kanado in ZDA) imamo demokracijo. To pomeni, da vlada ljudstvo. Toda ali je to res? Dobesedno res? Ker če je res, potem si jaz to predstavljam tako: v parlamentu sedi poslanec, ki sem ga volila. On je dolžan moja vprašanja, mnenja, predloge zastopati v parlamentu. Torej, če ga pokličem v pisarno in podam svoje mnenje glede zakona, o katerem se razpravlja v parlamentu, je on dolžan moje mnenje posredovat naprej in ga celo branit. To potem pomeni, da vsi volilni upravičenci lahko klicarimo poslance, jim podajamo svoja mnenja in oni nas morajo zastopati. In če so si ta mnenja različna kot so si različni oblaki na nebu?? To mene kot del demosa prav nič ne zanima. Jaz pričakujem od svojega poslanca, da bo zastopal moje mnenje in seveda tudi uspel. Saj je vendar demokracija, kar pomeni, da vladamo vsi.
V družini to pomeni, da glas vsakega družinskega člana nekaj pomeni. Ko se pogovarjajo o tem, kam bodo šli na dopust in hoče ata v hribe, mama na morje, ena hči s fantom na morje, druga pa noče nikamor se bodo kako dogovorili za dopustovanje?
Dejstvo je, da je demokracija skupek kompromisov, odstopanj, lobiranj, manipulacij, itd. Demokracije kot nam jo predstavljajo strokovnjaki, v dobesednem pomenu sploh ni. V Sloveniji ne vlada ljudstvo, vladajo lobiji, politične stranke, veze in interesu in denar. Ljudje … zavladajo samo takrat, ko gredo na cesto. Pa še takrat jih ustavi policija. 
Torej … hotela sem napisat samo to, da pri meni ni demokracije. Je totalitarizem v mehki obliki. To pomeni, da sicer ne pretepam in mučim nasprotnike, pa tudi kompromisov ne delam z njimi. Skleniti kompromis zame pomeni, da se je ena stran odpovedala svoji zahtevi, želji, ideji, čemurkoli. Pač odpovedala se je in prilagodila zahtevi, želji, ideji drugega. Na to pa jaz ne pristajam. Če hočem jaz npr. na morje bom tja tudi šla. Če bo šla katera od hčera z mano prav, če ne, pa ne (tako si jaz sicer predstavljam demokracijo). In če jaz rečem, da ta mesec nimam za nove hlače, le -teh ne bo dobila, da če se na trepalnice postavi (to bi bil pa totalitarizem).
zelo podobno je v službi, pa pri prijateljstvih, pa v partnerskih zvezah. Če mi ni do sprehoda, me ne bo nihče prisilil vanj. Se raje ves večer prepiram zaradi tega, kot pa da bi šla zaradi ljubega miru hodit. Če pa nimam svoje želje in se mi zdi želja/misel drugega zanimiva, pa tisto naredim. Toda ne zato, da bi tistemu drugemu ustregla ali se prilagodila, pač pa zato, ker mi je tako ok.
Zelo enako je na tem blogu, recimo. Če mi je komentar nekoga zanimiv, pa četudi govori o nečem čisto tretjem od mojega posta, ga preberem in nanj odgovorim, če pa mi je komentar čisto mimo in me celo spravi v čudno voljo, pa ga deletiram. Simpl k pasulj.
Zato bom najbrž naslednjih 30 let bolj ali manj izven resnih partnerskih vez. Zdaj, ko sem že nekaj časa sama mi je jasno, kaj mi je šlo v partnerski zvezi strašno na živce. To so bili kompromisi, prilagajanje, igranje, manipulacija z željami, pričakovanji, čustvi. To me je popolnoma izčrpalo. To, da nisem sledila SVOJIM željam, da sem se prilagajala željam nekoga DRUGEGA, tega si ne bom več dovolila. Če bodo želje, misli, ideje enake, potem bom šla v korak, če bodo pa različne in če se bom moral prilagajat jaz …. ni problema, poti je veliko. Vsak ima lahko svojo.
Svoji hčeri učim, da morata biti zvesti sami sebi, da se morata poslušati in znati prisluhniti sami sebi. Ne tujim idealom, željam, mnenjem, svoje lastne želje in misli morata upoštevati in jim slediti.
Ne glede na to, da ima veliko ljudi polna usta besede DEMOKRACIJA, jih veliko sploh ne ve kaj to pomeni oziroma si sploh ne predstavljajo, kaj naj bi to pomenilo.
Demokracija ne pomeni, da vsakdo lahko govori po mili volji, ampak govori ko ima kaj povedati. To tudi pomeni, da ne vsiljuje svojih mnenj, stališč, pogledov drugim, ampak jih razlaga.
Ja, prava demokracija je izredno naporna stvar. In zapletena. Jaz se je ne lotevam pogostokrat. Sem bolj za totalitarizem ali pa mešanico obojega.
Rado pravi:
Nedvomno postavljaš prava vprašanja Katarina. Nisem pa čisto prepričan, da so odgovori ustrezni.
LP Rado
30. julij 2007 ob 20:22
katarina pravi:
zame so, zate … mogoče ne. oblikuj si svoje odgovore. jaz ti svojih ne vsiljujem.
30. julij 2007 ob 20:28
Rado pravi:
Katarina,
v mislih sem imel le te izpeljave glede zvestobe samemu sebi in neprilagajanje drugim.
Ta zvestoba samemu sebi te nedvomno pripelje daleč, a vendar šele prilagajanje, ob primerni osebi seveda, te pripelje do sinergističnih učitkov.
Šele v dvoje namreč lahko sežeš po zvezdah.
Če sem prav razumel tvoje prejšnje bloge imaš nekaj trpkih izkušenj. Škoda, predvsem za tvojo hči, da ne dobi še kakšnega drugega vzorca.
Lep pozdrav, Rado
30. julij 2007 ob 20:51
katarina pravi:
jaz pa mislim, da ne sežeš po zvezdah samo v dvoje. lepo je biti v dvoje, ampak če ne gre, je veliko lepše biti sam.
veš, ne razumem, zakaj vsi vedno trdite, da je človek izpolnjen samo če je v dvoje. Zakaj??? nobenega utemeljenega argumenta nisem do sedaj nikjer zasledila. Zakaj bi bilo tako uau biti v dvoje? saj sem bila v dvoje in sem zdaj sama in … če sem čisto čisto iskrena. ..mi je bilo v dvoje najbolj všeč to, da sem imela enega in istega partnerja za seks in … kaj še?? vse ostalo me je utesnjevalo.
to teženje z uau super življenjem v dvoje sama občutim kot pranje možganov.
in moji hčeri imata okoli sebe veliko ljudi, ki ju tudi vzgajajo in jima dajejo vzorce tako življenja v dvoje (ena od mojih sestra ima fantastično vezo), kot življenja solo (druga moja sestra se ima super in je samska).
obe hčeri imata fante, jaz jima svetujem dokler lahko, nikoli ne pljuvam po moških, ker jih res ne sovražim in jih imam zelo rada (kolikokrat bom morala še o tem govorit?). samo zato, ker je moj oče alkoholik in ker me je nekdo posilil …. ste me moški popredalčkali v zafrustrirano sovražnico moškega spola. ampak jaz imam moški spol res rada.
30. julij 2007 ob 21:04
WANE pravi:
hehe a te večkrat kaj spravi v čudno voljo?zelo znano,mislim zase
30. julij 2007 ob 21:41
karmar pravi:
katarina ti moram priznat, da je to večno prilagajanje utrudljivo. Najbolj me pa zmede to, da mi partner pravi, da more biti vse po moje ali pa dvignem nos. včasih res ne vem kdo je bolj nor? Kadar smo s puncami same je vse enostavneje, res pa je da takrat določam pravila samo jaz 8kar ni čisto res, saj starejša že uveljavlja svojo voljo in ji večkrat popustim) Pa se mi je odprla nova tema. Ko je bila prva stara dve leti in smo prišli v obdobje trme, sem v eni knjigi prebrala nasvet, da moramo otroku pustiti, da odloča o stvareh , ki za nas niso tako pomembne. In sem začela. Miška a boš oblekla rdeča al modro jopico, a boš špagete al makarone?….Zdaj pa mam, ko se moram njunim željam prilagajat, če hočemo shajat.
Mislim, da je v vsakem odnosu potrebna neka mera prilagajanjabrez tega po moje ne gre. Obdržati je potrebno samo neko mejo in je ne prekoračiti, da ne pohodiš sebe. Dokler je tehtnica v ravnovesju ni težav,
30. julij 2007 ob 23:39
katarina pravi:
karmar: jaz ju nisem tako vzgojila. če rečem rdečo jopico, je rdeča jopica, pa če se potem dve uri v kotu kisa.
no, v moji družini odločam jaz. če hočeta drugače, mi morata svojo zahteva dobro utemeljit. tako se tudi onidve učita argumentiranja, iskanja pravih besed, utemeljevanja. to delam zanalašč prav zato, da znata svoje stališče/zahteve/ideje uveljavit na lep način z besedo. jima ratuje, priznam, ker še zdaleč ni več vse po moje.
31. julij 2007 ob 07:04
dronyx pravi:
V parlamentarni demokraciji ne vladaš ti neposredno ampak posredno. Ti imaš pravico, da sodeluješ pri izboru tistih, ki ti potem vladajo. Tu gre za enosmerno komunikacijo, pri čemer imajo oni alibi, ker vedno lahko rečejo, da si jih izvolila sama. Jim podelila licenco za vladanje pri polni zavesti in z lastno voljo.
Demokarcija, kjer vladajo vsi, je pa anarhija.
Sem pa načeloma proti brisanju komentarjev na blogih. Jaz sem pobrisal od vseh 1800 komentarjev (veliko je jasno tudi mojih zajetih v tej številki), samo enega, ker je bil žaljiv in žaljiv povsem brez veze z objavo. Pa še za to mi je bilo žal in bi najraje naredil “undelete”, če bi obstajal.
Je pa res, da so na mnogih blogih komentarji enako zanimivi kot sama vsebina in se vse skupaj bere kot logično povezana celota, kjer pa je potem moteče, če so vmes neki brezvezni komentarji.
31. julij 2007 ob 08:58
maatjazh pravi:
Če se ravnaš po željah partnerja, je to sicer kompromis, ni pa demokracija, ker mu dopuščaš totalitarno vladanje. Edina prava demokracija v medsebojnih odnosih je zaradi ljubezni. Ko se oba sporazumeta celo brez besed.
31. julij 2007 ob 09:09
Nataša pravi:
Hehe, meni je pa še najbolj všeč monarhija. Se popolnoma vidim v vlogi kraljice, ki ji strežejo od vrha do tal.
31. julij 2007 ob 09:48
Vanja pravi:
Katarina for the sake of the argument: ti svoji hčeri rečeš, da bo rdeča in bo rdeča in konec. Otroci pobirajo vzorce in lahko se zgodi, da bo a) končala z moškim, ki ji bo svoje želje in ukaze diktiral in se mu bo v vsem prilagajala B) bo imela partnerja, ki jo bo v vsem takoj in brekompromisno “ubogal”. Niti a niti b nista zdravi situaciji. Sicer pa vem, da pri vas ni ravno tako, da bi bila ti en brezkompromisen človek, se mi zdi, da se kar v redu med sabo zmenite. Mislim tudi, da stvar niso črno bele in da je lepo nekomu, ki ga imaš rad tudi ustreči in narediti tudi tisto kar ima on rad-ker te to osrečuje. Takšna je pač ljubezen, rad osrečuješ ljubljeno osebo in te že to samo po sebi osreči. To nima veze z svobodo niti ne s tem kako močna osebnost si, ljubezen je zdravilo za vse tegobe tega sveta, samo tako malo jo je.
31. julij 2007 ob 10:59
katarina pravi:
res, moja tamala hči je dobila ene ful lepe zelene hlače, ki so ji res zelo pasale, pa jih ni hotela nosit. in imam sliko iz šole, ko je imela te hlače oblečene zato ker sem jaz tako rekla, in je vsa žalostna in nesrečna na sliki. pa veš, kaj mi pravi sedaj, ko gleda to sliko (od tega je že 3 leta)? da kako je bila neumna, da tistih hlač ni hotla nosit, ker so ble res fine in so ji res pasale.
no, če vidim, da je moja hči oblečena tako, da ni ničemur podobna po mojih standardih, jo raje pustim doma, kot pa vzamem s seboj. in to vesta obe in se temu primerno oblečeta, če hočeta z mano kam. kot sem pa že zgoraj zapisala, pa naša pogajanja temeljijo na argumentiranju za in proti. če imata dober argument je po njuno, če ne, je po moje. pika.
glede A in B variant, pa sem trdno prepričana, da nobene ne bosta uporabljali niti je bili deležni. sta že natrenirani, da mislita s svojo glavo in vztrajata pri svojem.
31. julij 2007 ob 11:22
bin pravi:
@Vanja Danes si me presenetila. Pozitivno!
@katarina /glede A in B variant, pa sem trdno prepričana, da nobene ne bosta uporabljali niti je bili deležni. sta že natrenirani, da mislita s svojo glavo in vztrajata pri svojem./
Danes smo pojedli zadnjega ljudožerca. 
31. julij 2007 ob 11:44
likard37 pravi:
Tvoj poenostavljen sistem demokracije bi pa res težko deloval. Preleti na hitro vsaj del svojih postov. Kdo bi lahko zastopal ta kaos. Tvojemu poslancu bi se v kratkem definitivno zmešalo.
31. julij 2007 ob 11:53
katarina pravi:
likard37: tudi ti kot osebnost najbrž nisi prav nič bolj enostaven.
31. julij 2007 ob 12:00
likard37 pravi:
Bodi prepričana , da sem bistveno bolj enostaven!
31. julij 2007 ob 20:28
Vanja pravi:
no bin sem vesela, da te lahko kdaj tudi pozitivno presenetim
31. julij 2007 ob 22:06