Naj ti življenje podarim, …
…
“Oprosti,
nisem radostna ne žalostna,
verjemi,
ta trenutek zmedena sem vsa,
preveč nenadoma,
kot iskra temi,
kot kaplja dežja,
kot želja pozabljena,
otrok moj,
ki veselo raseš v meni zdaj.
Naj ti življenje podarim,
naj te zgubim,
razum me posvari nikar,
le kaj bo z njim,
nasilja, lakote in vojn
današnji svet je poln,
ne vem, kaj čaka te,
bojim se, da nič lepega.
Naj ti pomagam v beli dan,
v temo noči,
srce mi šepeta, želim,
nič nisi kriv,
še so polja in gozdovi,
še ljudje so in ljubezni
in zato življenje čudež je
morda.
Otrok moj,
ko razmišljam trezno, strah me je,
otrok moj,
vendar v meni vse kipi in vre.
Tvoj oče še ne ve,
da v meni živiš, da raseš iz nič,
da drobcena si skrivnost,
ne joči,
ker sem polna dvomov in
vprašanj.
Naj ti življenje podarim …” besedilo Elza Budau
Na Dajanin post dodajam tole pesem, ki pove skoraj vse. Marsikatera ženska se znajde v taki dilemi in ne ve, kaj naj naredi. Ene toliko časa odlašajo z odločitvijo, da je prepozno, druge naredijo splav.
Jaz sem bila enkrat med prvimi, enkrat med drugimi.
Leontina pravi:
Prvič berem in spomnila sem se ene pesmi od Tereze Kesovije: nerođeni sine moj. Jah, koliko žensk nas je bilo pred isto, šekspirovsko dilemo? In vedno v takih trenutkih si sama, sama odločaš o življenju ali smrti. Koliko je to breme in odgovornost. In vendar, vsaka od nas ve, Bog nam je priča, da smo se prav odločale in odločile. Zato, ker smo ženske, zato ker smo močne. To je naše poslanstvo.
29. marec 2007 ob 21:49
katarina pravi:
život je borba, život je pesma, život je more.
mi se pa odločamo, kaj bomo imeli. ko odrasemo, seveda.
včasih so odločitve tako težke, da bi človek kar zaspal in se zbudil potem, ko bi bila odločitev že sprejeta.
29. marec 2007 ob 22:11
vvooodnarka pravi:
Katarina,
slabo se bi nam ženskam pisalo, če bi se drugi za nas odločal… Ali smo dovolj močne in zrele za sprejemanje odločitev…..že sama situacija v življenju nastane tako, da kaj hitro odraseš brez dolgotrajnih priprav.
Takrat sem tako stisko doživljala, da sem onemu tam zgoraj rekla in ga rotila za dvojčka, ko sem bila noseča, da mu enega otroka dam v njegovo službo. Da si ju tako želim rodit. Naj mi pomaga.
30. marec 2007 ob 16:44
vvooodnarka pravi:
Najlepša stvar, ki se mi je v življenju zgodila rojstvo otrok: vsi strahovi, skrbi, bolečina vse je bilo odtehtano in pozabljeno, ko sem svoje otročke k sebi stisnila.
30. marec 2007 ob 20:56