RUBLJENJE OTROKA
Tole mi ne da spat in moram napisat.
V prejšnjem Nedeljskem dnevniku je bil objavljen članek “Rada me boš imela, ker tako pravi sodišče.”
Mama in oče sta se pred šestimi leti razšla. V zvezi se jima je rodil sin – danes star 18 let in hči – danes stara 12 let. Pet let je potekal njun ločitveni postopek (absurno predolgo). Medtem sta bila sin in hči pri mami, oče pa si je prizadeval, da bi hči živela pri njem (zakaj ne tudi sin??). Zadnjih pet let hčerka očeta ni videla. No, najbrž ga je videla, samo pri njem ni bila niti nista imela stikov. Vsa ta leta zavrača stike z očetom (samovoljno ali pod pritiskom mame, kdo bi vedel), dejstvo je, da jasno in glasno pravi, da noče k očetu in njegovi družini. In vsa ta leta tudi ni bila nikoli tam.
Zdaj je sodišče odločilo – mati mora hčerko izročiti očetu, sicer jo bo sodni izvršitelj prisilno odpeljal k njemu.
Ob tem me je kar zmrazilo. Na silo bodo otroka odpeljali k očetu, pri katerem ni bila in ga ni videla zadnjih 5 let, pri katerem noče bit in za katerega je jasno in glasno povedala, da ga ne mara.
Pustimo ob strani možnost, da je mati vseh 5 let manipulirala s hčero, da ji je vcepljala sovraštvo do očeta, ali se oče sploh zaveda, kaj dela otroku?? Sama imam 12 letno hči in vidim, da je izredno pametna, da marsikaj bolje razume kot jaz, da ima izreden čut za samoodgovornost in si sploh ne morem predstavljati, kako bi bilo, če bi se njej zgodilo kaj takega. Njo sem sama peljala k očetu in ji rekla, da bo živela pri njem ker/če se midve ne bova razumeli (nekaj dni nazaj je prišla spet k meni). Pa se ji je v momentu podrl svet na glavo in je jasno in glasno rekla, da pri njem NE BO živela, čeprav imata stike in pozna njegovo družino.
Kako je potem šele tej punčki, ki očeta ni videla tako dolgo, ki ga noče videt in ki ga ne mara.
V pravnem svetovalcu, debeli knjigi, ki so jo objavili naši pravniki pri MK, piše, da se taka praksa – rubljenje otroka – ne priporoča ne glede na to ali je bil otrok indoktriniran in zato noče k drugemu staršu ali je to njegovo lastno mnenje.
Otrok je ja individualen subjekt, ima svoje možgane, zna mislit z njimi in ima svojo voljo. Če reče NE, potem je to NE.
Poznam kar nekaj družin, v katerih otroci nočejo k očetu, pa jih mame same vozijo k njim. Poznam tudi družino, kjer oče hodi po otroke, pa se skrijejo v sobe in nočejo z njim. Doma imam hčeri, ki zavijata z očmi, kadar pride njun oče na obisk. Kaj bo država vse te otroke rubila in jih dodeljevala očetom.
Kaj je s temi očeti (iz točno določenih zgodb), da otroci nočejo k njim? Mogoče zato, ker so bili nasilni do bivših partnerk, otroci pa so bili priče nasilja? Mogoče zato, ker so izvajali psihični teror po razvezi/razpadu izvenzakonske zveze, otroci pa so spet bili priče temu?
Od moje razveze je 9 let. Potem ko sva se razšla (jaz sem odšla), se je skoraj 4 leta vlekla drama – ranjen moški ego. Hčeri sta bili stari 2 in 4 leta, pa se še danes spomnita, kako me je porinil po stopnicah, udaril v obraz, pulil njiju iz mojega naročja, … Otroci pomnijo, otroci so gobe, ki srkajo obnašanje odraslih. Tudi če jim še tako razlagamo, da niso oni nič krivi, da si je mama/oče to zaslužil/a (pretepanje, nasilje) otroci vidijo in pomnijo samo dejanja. Pa kaj, če je mama jezikala (?), otrok je videl, da je oče mamo udaril.
Dajte se zamislit. Za otroka gre, ne za bivša partnerja.
Ty pravi:
ti odnosi znajo bit res katastrofalni
obratno od tega pa je, ko se oče in pri mami živeči otrok zelo dobro razumeta pa mama iz ne vem katerih razlogov poskuša preprečiti vse stike med njima.
pri teh stvareh bi vedno mogli odločati otroci. ne starši, ne sodišče, ampak otroci.
odrasli nej se kr tepeji za hiše in avto, če že morejo, otroci pa, čeprav skrbijeo zanje, niso njihova absolutna lastnina
26. januar 2007 ob 10:20
katarina pravi:
amen
26. januar 2007 ob 10:25
Alex Remus Black pravi:
Človek skoraj ne more verjeti…. Pa saj je ne morejo prisliti da bi tam ostala, no. Saj ni predmet, oz. lastnina, ampak človeško bitje!
26. januar 2007 ob 10:30
nada pravi:
Žalostni rezultati manipulacije neodgovornih roditeljev oz. obeh staršev.Na sodišču je grozljiva scena ob ločitvah vsak dan, včasih me je prav sram poslušat…(kot porotnik).
Ta deklica bi morala živeti pri starih starših, roditelja bi po dogovoru prihajala na obiske in plačevala preživnino.Tako bi jaz razsodila v večini primerov otrok ob odhodu v malo šolo.
26. januar 2007 ob 11:22
Alex Remus Black pravi:
Nada, ampak to ipak ni rešitev, da na stare starše obesiš otroka, razen seveda če si tega sami izrecno ne želijo…
26. januar 2007 ob 11:27
Menfreya pravi:
Tudi sama sem prebrala ta članek in nisem mogla verjeti lastnim očem. Grozno. Ne morem verjeti, da so danes otroci obravnavani kot stvari, ki jih lahko rubiš.
26. januar 2007 ob 11:48
susi pravi:
omg, kako pa se lahko to dopusti. Pri nas je sicer prišlo do zapletov okrog skrbništva, pa sem ljudem par stvari povedala in se je rešilo tako, kot to mora biti. A ni tako, da se otrok po desetem letu starosti lahko sam odloči pri kom bo živel? In zakaj potem komplikacije? Ker se socialni delavki in/ali staršem ni dalo dovolj dolgo sedet in se pogovarjat o OTROKOVIH razlogih.
26. januar 2007 ob 12:16
piskec pravi:
Vsaka zgodba ima najbrž več plati, ki jih od zunaj ne vidimo. Tako so družinske zgodbe ene najbolj zapletenih, s čimer se gotovo strinjaš Katarina. Nikoli ne moreš videti ne vedeti, kdo ima bolj prav. Vedno veš le del zgodbe in sodbe so tako vedno krivične. Vsaka dokončna odločitev pri takih stvareh nekoga poškoduje. Na žalost.
Pravni sistem je sistem, ki se ga lahko vedno izigra, če se le potrudiš in znajdeš. Tako z otroci razpolagajo tisti, ki se bolje “znajdejo” pred sodniki. Kar ponavadi pomeni, da je zakon slabo napisan in pušča odprtih preveč lukenj.
Najbrž je to tudi eden od razlogov zakaj sploh CSDji. A tudi o njih smo slišali že ogromno slabih stvari, za katere niti približno ne vemo, ali so resnične ali ne. Vsi smo ljudje in kot taki neodporni na napake.
Naša družba ni prijazna in ni naravnana do otrok. Naravnana je k tistim, kateri nosijo odgovornost. Vendar pa, na žalost, ni kazni za tiste, ki to odgovornost izkoriščajo preko vseh meja.
26. januar 2007 ob 12:32
mijau pravi:
Odvetniki si že manejo roke, saj se bo mama na sodbo pritožila.
26. januar 2007 ob 12:41
katarina pravi:
ja sej, oče se je pa 5 let pritoževal. koliko so šele oni zaslužili.
mene zanima, kako bo s tem otrokom, ko bo odrasel
26. januar 2007 ob 12:45
nichiren pravi:
razlog temu je da se je izgubila prvotna namembnost pojma ZAKON.
zakon je bil mišljen kot prvotni branik neke univerzalne pravice,nekega reda ,branika anarhije,danes pa obstaja kot namen sam sebi in kot orožje vladajoče bande,leve ali desne,rdeče ali črne vseeno
26. januar 2007 ob 14:33
nada pravi:
Starim staršem gotovo taka situacija nebi bila v breme, poleg tega da ostane v stiku sorodnikov.Se pa bojim, da bo deklica zaznamovana za celo življenje.Mislim, da ne bo upala imeti kdaj svojo družino.
26. januar 2007 ob 17:46
vitez pravi:
“”"Pustimo ob strani možnost”", da je mati vseh 5 let manipulirala s hčero, da ji je vcepljala sovraštvo do očeta, ali se oče sploh zaveda, kaj dela otroku??”
…ko si napisala ta stavek,sem si jaz ustvaril mnenje….nekaj si moraš zapomniti niso vse mame čudovite in niso vsi očetje grozni… in verjetno ne poznaš obe plati medalije…ampak ti si ta članek napisala na tej osnovi,bistvo je kaj je bolše za otroke in ne pri komu bo ali pri mami ali pri očetu zame to ni razlike…kar pa se tiče naših sodišč škoda besed…p.s. bi napisala to tudi če bi sodišče poslalo otroka k mami??….
27. januar 2007 ob 21:12
katarina pravi:
zame je poanta članka v ND to, da bodo otroka rubili, in samo o tem imam svoje mnenje. v mamo in očeta se ne vtikam, ne poznam, ne vem ozadnja.
toda 12 let starega otroka, ki ima po zakonu in konvenciji pravico do samoodločbe, bodo dali očetu, čerpav se otrok s tem ne strinja.
27. januar 2007 ob 21:16
Martin pravi:
Še večji problem je takrat, ko oče mame noče otrokom prikazovati v realni (slabi) luči in si otroci na podlagi tega ustvarijo mnenje, ki ga ne moreš spremeniti kar na mah. Realizem umsko razvitega očeta je, da po ločitvi razvije dober (hinavski?) osnos z mamo, sicer od obiskov ni in ne bo nič. Dejstvo. In bognedaj, da bi otroke vzgajale zgolj in samo stare mame, že tako se razvijamo preveč retrogradno v zadnjem času.
28. januar 2007 ob 11:12
nada pravi:
Martin- malo si se zaletel v svoji trditvi….včasih smo ženske rojevale od 19 leta do 27 danes naše hčerke rojevajo od 27 leta do 38.
Zato je marsikatera stara mama še v dobri kondiciji v službi in dovolj zrela za pomoč otroku.Srečujem babice pri 40 letih….pa tudi mamice pri 40, kaj praviš na to?
28. januar 2007 ob 15:39
mamica pravi:
nihče ne pozna ozadja v tej drami, zato ne moremo realno komentirati, pa vseeno..otroci so nesrečni ne glede na to, v katero smer odnosov vodi ločitev…moje hčere ob ločitvi oče ni niti pogledal niti je ni prišel obiskat 12 let, pa vendar si je hči želela stikov z njim..in ga je tudi poiskala. Vendar je bila ob njunem snidenju vidno razočarana. Otroci živijo v svojem svetu, katerega jim ne moremo in ne smemo vzeti.in tole “rubljenje” otrok se mi zdi kot najhujša nočna mora……
29. januar 2007 ob 18:41