Čudeži se res dogajajo
Ko sem pred štirinajstimi dnevi izvedela, da mi država letos ne bo nakazala prvega nadomestila plače, ampak šele 15.1.2007, so se mi res zatresla kolena. V grlu se mi je naredil velik cmok in v očeh sem imela solze. Jokala sem kot dojenček in še zdaj se nisem sprijaznila s tem, da je moja država lahko tako malomarna.
Ko sem pisala post o tem, se je oglasila gospa, ki je ne poznam. Nikoli je še nisem videla, nikoli nisva govorili. Ponudila mi je pomoč. Sem ji verjela? Kdo bi verjel popolnemu neznacu, da ti je pripravljen svoj denar DATI in ti pomagati v zagati. Danes to niti ni moderno, razen če gre za velike dobrodelne akcije. Ampak ta gospa je mislila resno.
Nekaj pomoči sem dobila od prijateljev (hrana, boni za trgovino, denar) in ker sem tej gospe popolnoma zaupala (eni bi rekli, da sem absurdno naivna) sem to pomoč delila še z eno družino, ki se je tako kot jaz znašla v stiski. Vse sem dala na pol, pa “neka bude šta bude”.
Včeraj sem šla pogledat na bankomat. Od 15.12. nisem stanaj gledala več, ker sem ves denar porabila in plačala položnice. Stala sem tam pred bankomatom in gledala. In nisem mogla verjeti svojim očem. Na mojem računu je denar. Toliko denarja, da lahko kupim meso in otroka peljem na drsališče in še v kino.
Gospa, popolna neznanka, nikoli nisva govorili, ne poznava se, mi je nakazala denar. Prav res. In jaz nisem niti najmanj podvomila v njene besede, da mi ga bo nakazala. Niti je nisem vprašala koliko, ker bi bila vsaka vsota dana s srcem.
Hvala ti, hvala za pomoč. Polepšala si nam praznike, potrdila si moje zaupanje v ljudi. Upam, da ti bom lahko kdaj segla v roko in te objela. Tvojo pomoč bom prenesla dalje tistim, ki jo potrebujejo tako, kot sem jo zdaj potrebovala jaz.
Želim ti lepe praznike, veliko zdravja in sreče in hvala ti za to plemenito dejanje.
Dajana pravi:
Vau. Veselim se s tabo!!! In se zahvaljujem gospe. Katarina, sram me je bilo, denar bi ti nakazala jaz, če bi ga imela! Tako pa je ta gospa naredila še namesto mene. Ganjena sem. šmrk
30. december 2006 ob 12:09
Sunshine pravi:
Katarina, tudi jaz se veselim s teboj! Včeraj sem kar nekaj ur prebirala tvoje poste za nazaj. In moram priznati, da sem ob nekaterih dobila solze v oči. Btw, iz opisa na “Nekaj o meni” sem razumela kot da imaš zdaj nekega partnerja. Kje je on pri tvojih težavah? Ti stoji ob strani? Ti pomaga?
P.S. Tudi jaz bom pogruntala kak način za ti pomagati. To bo moj New Year’s resolution, čeprav si nimam navade postavljati nekih hudih nalog za novo leto.
30. december 2006 ob 12:24
mijau pravi:
To je zelo lepo.
Žalostno pa je, da je to tako redko, da to imenuješ čudež.
30. december 2006 ob 12:39